December je mesec, ki prinaša veliko veselja, prazničnega vzdušja, daril, medsebojnih srečanj in s tem tudi več odpadkov. V tem mesecu komunalne službe praznijo polnejše zabojnike smeti, v katerih je veliko kartonske embalaže, ki je ostala za darili, pa ovojnega papirja, starih okraskov, plastične dekoracije, nedelujočih lučk ... Zgolj kot zanimivost: na svetu letno bojda porabimo več kot 2,3 milijona ton darilnega papirja in samo Britanci ga po božiču odvržejo za 365.000 kilometrov – toliko, da bi si lahko z njim napeljali pot vse do Lune.
Še več: z embalažo od različnih naprav za igranje igric, ki jih Britanci podarjajo bližnjim za praznike, bi lahko pokrili center Londona, in ko je praznikov enkrat konec, več kot 80 odstotkov njihovih plastičnih božičnih dreves konča na odlagališčih.
Lahko se sicer tolažimo, da smo Slovenci varčnejši in bolj pozorni do okolja, a roko na srce: tudi po naših obilnejših pojedinah, praznovanjih in druženjih ostaja preveč odpadkov in velika količina zavržene hrane, na novega leta dan pa so polni tudi zabojniki za steklo, kamor romajo steklenice penin in drugih pijač.
Decembra ustvarimo skoraj tretjino več odpadkov
Seveda niso vsi ti odpadki škodljivi za okolje, vendar številnih izdelkov, ki jih kupimo za praznični čas, pogosto ni mogoče reciklirati. Mednje sodijo darilni papir, trakovi, različne folije, umetni sneg in bleščeča kartonska embalaža. Za nameček so po najdaljši noči v letu odpadki in njihovo sortiranje pogosto zadnja skrb in tako mnogi – če tja spadajo ali ne – končajo med mešanimi komunalnimi odpadki. Slovenski statistični podatki za leti 2022 in 2023 potrjujejo, da so komunalna podjetja v zadnjem četrtletju leta odpeljala za šestino oziroma petino več komunalnih odpadkov kot v prvem četrtletju leta. Po podatkih okoljevarstvenih organizacij količina gospodinjskih odpadkov v tem obdobju zraste za vsaj 30 odstotkov.
December je tako mesec, ko nastane največ odpadkov. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije se v decembru uporabi do 20 odstotkov več embalaže, ki kasneje večinoma ni reciklirana. Pogosto uporabljamo neekološki darilni papir, ki vsebuje plastične prevleke ali bleščice. Hrana je še en velik vir odpadkov. Po podatkih Evropske unije države članice vsako leto zavržemo 59 milijonov ton hrane, od tega največ prav v času praznikov. V državah članicah Evropske unije je leta 2022 v povprečju nastalo 132 kilogramov odpadne hrane na prebivalca. Največ na Cipru, Danskem in Portugalskem, najmanj pa prav v Sloveniji. Povprečen Slovenec je lani zavrgel 78 kilogramov hrane, od tega 29 kilogramov še užitne hrane.
Te podatke je dobro imeti v mislih v prihodnjih dneh in tednih, čeprav Slovenci na področju odpadkov načeloma sledimo dobrim trendom. Izjema je bilo lansko poplavno leto, ko smo po poplavah iz razmočenih stanovanj odstranili enormne količine uničenega pohištva in aparatov ter močno, za kar 25 odstotnih točk, padli pri deležu sortiranih komunalnih odpadkov.
Kako ustvariti manj odpadkov?
Najboljši odpadek je tisti, ki ga ni. Vse se torej začne na začetku. Dober mojster lahko poskrbi, da ponovno zasvetijo tudi 45 let stare lučke, okraske lahko za nove zamenjamo na izmenjevalnici rabljenih stvari. Kupujmo samo stvari, ki jih res potrebujemo, izbirajmo izdelke s čim manj embalaže, če je le možno, izberimo trajnostno embalažo ali takšno, ki jo lahko ponovno uporabimo, pri nakupovanju uporabljajmo lastne vrečke za večkratno uporabo. Darila lahko zavijemo v časopisni papir ali embalažo, ki jo imamo doma. Predvsem pa: čisto brez hujših posledic lahko prezremo bombastično reklamiranje trgovcev, ki nas vabijo k čezmernemu nakupovanju, eden boljših nasvetov je tudi ta, da nikoli ne nakupujemo lačni.
Novosti po občinah: individualno zbiranje odpadkov
Vse več občin razmišlja o individualnem zbiranju odpadkov, pri katerem se posameznik ne more več izgovarjati na neločevanje odpadkov, saj je njegov zabojnik dober pokazatelj njegovih navad. Poskusno ga že uvajajo v nekaterih vaseh v občinah Straža in Šentjernej, izvajajo ga v Škofji Loki in Železnikih, v ljubljanskem mestnem jedru, v novomeški občini pa prehod nanj načrtujejo prihodnje leto. Po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija si želijo tako doseči 70-odstotno ločeno zbiranje odpadkov, kar s sedanjim načinom zbiranja odpadkov na skupnih ekoloških otokih ni mogoče. »Ko smo uvedli zbiranje odpadkov na ekoloških otokih, smo zelo hitro prišli do 50 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, nato se je ustavilo. Ocenjujemo, da lahko do 70 odstotkov ločeno zbranih odpadkov, kar zahteva državni program ravnanja z odpadki, pridemo le z uvedbo individualnega zbiranja komunalnih odpadkov,« je povedal na novinarski konferenci. Takšen pristop se marsikje pokaže za učinkovitega, medtem ko je občina Jezersko izjema, ki potrjuje pravilo. Prebivalci Jezerskega v kraju nimajo kontejnerjev, čisto vse odpadke morajo pripeljati v zbirni center. In čeprav bi pričakovali drugače, so pri ločevanju dosegli izjemne rezultate. Pridelajo daleč najmanj mešanih ostankov odpadkov na prebivalca, ločeno pa zberejo že skoraj čisto vse odpadke (97 odstotkov).
