Policija in ravnatelji slovenskih šol bodo novo šolsko leto pričakali s posebnim protokolom, kako naj poteka obveščanje, ko zaznajo grožnjo z napadom na šolo, podobno kot 2. aprila letos. Takrat se policija ni odzvala pravilno, je pokazal izreden nadzor, ki ga je nad delom policije v tem primeru odredil notranji minister Boštjan Poklukar.
Spomnimo, grožnja se je 2. aprila za kratek čas pojavila na spletu, in sicer v komentarju uporabnikov na portalu 24ur pod spletnim člankom o strelskem pokolu na eni od finskih šol. Oseba z uporabniškim imenom Slava Rusiji je pod člankom zapisala, da se bo 10. aprila to zgodilo tudi pri nas. Policija je takrat obvestila javnost in tveganje ocenila kot izjemno majhno. V javnosti pa je nastal preplah in na šolah so za več dni uvedli poostrene varnostne ukrepe, nekateri starši otrok sprva niso poslali v šolo. Domnevnega pisca z območja Murske Sobote, ki grožnje ni uresničil, so kriminalisti sicer izsledili in ga v maju kazensko ovadili zaradi kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost, za kar mu grozi do pet let zapora.
Veriga napak pri obravnavi grožnje
A prvi odziv policije ob prijavi informacije o grožnji vendarle ni bil pravilen, je pokazal izredni nadzor. Prve aktivnosti glede ugotavljanja avtorja spornega zapisa je policija izvedla šele sedmi dan po objavljeni grožnji. »Razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je policija ugotovila šele 11. aprila,« je razkril generalni direktor direktorata za policijo Darijo Levačić. Ob tem je spomnil, da je bilo to šele en dan po datumu, ki ga je avtor zapisa na spletu navedel kot datum napada, ki ga na koncu k sreči ni bilo.
Nadzorniki so ugotovili, da vodja oddelka za terorizem in ekstremno nasilje, ki je 2. aprila prejel informacijo o grožnji, te ni vnesel v informacijski sistem policije, čeprav je to njegova dolžnost. Tu je šlo za kršenje internih aktov. Pomanjkljivo naj bi bilo tudi obveščanje nadrejenih. »Vodstvo uprave kriminalistične policije ni bilo seznanjeno s podatkom, da je bila informacija policiji oziroma posameznikom v tem oddelku znana že 2. aprila,« je poudaril Levačić. Po njegovih besedah se je v nadzoru poleg tega izkazalo, da je vodja v uradni zaznamek napisal neresničen podatek. Odgovornim na oddelku za terorizem in ekstremno nasilje očitajo nevestno delo, zato so zadevo predali specializiranemu tožilstvu.
Minister Poklukar je policiji že izdal usmeritve in obvezna navodila za odpravo nepravilnosti, in sicer tako o evidentiranju prejetih operativnih informacij kot o njihovem posredovanju med nadrejenimi in podrejenimi enotami.
Na generalni policijski upravi (GPU) poudarjajo, da je policija po prejetem obvestilu o grožnji šole pravočasno obvestila in da je izsledila storilca kaznivega dejanja ter ga kazensko ovadila. »Vsako oceno nepravilnosti, ki jo je ugotovil direktorat za policijo, podrobno presojamo in v skladu s pravili bo sprejeta tudi odločitev glede odgovornosti posameznih oseb,« so zagotovili na GPU. Prav tako izvajajo ukrepe za skladnost delovanja.
Semafor obveščanja šol, ko zaznajo grožnjo
Že v času trajanja izrednega nadzora sta ministrstvo za notranje zadeve in policija skupaj z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje ter zunanjimi strokovnjaki izdelala protokol o obveščanju, ko se pojavi grožnja v zvezi z vzgojno-izobraževalnimi zavodi. Protokol ima sistem semaforja. Zelena pomeni nizko stopnjo tveganja, rumena srednjo, rdeča pa visoko stopnjo nevarnosti za življenje in zdravje otrok ter zaposlenih v šolah. V praksi bo protokol deloval tako, da bo policija, ki preverja in preiskuje vsako grožnjo, glede na semafor najprej ocenila stopnjo nevarnosti, nato pa o tem obvestila ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Prav tako je določeno, kdaj bodo obveščali šole in kdaj centre za socialno delo. Na GPU pravijo, da so že po aprilski grožnji okrepili sodelovanje s šolami.
Na šolah po svetu se s podobnimi grožnjami pogosteje soočajo, pri nas je bil aprilski primer prvi. Mesec kasneje so nekatere slovenske osnovne in srednje šole prejele elektronska sporočila z varnostno grožnjo. Policija je ugotovila, da je šlo za generična sporočila, ki so bila zaznana že v nekaterih drugih evropskih državah, in da ni razlogov za preplah. »Vsako grožnjo je treba nemudoma prijaviti policiji, saj le tako lahko policija odkrije storilca in še naprej zagotavlja visoko stopnjo varnosti,« poziva Darijo Levačić.
