Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel tudi dan po koalicijskem vrhu vztraja, da zdravstvo ostaja prioriteta vlade, kar pomeni, da se iskanju rešitev za izboljšanje zdravstvenega sistema posveča več resorjev. Najbližje sprejemu na vladi sta predloga zakona o kakovosti in o pravici bolnikov po prebolelem raku do pozabe.
Spomnimo, kako je bil do predloga zakona o kakovosti v zdravstvu že pred časom v pogovoru za Nedeljski dnevnik kritičen izr. prof. dr. Andrej Robida, upokojeni otroški kardiolog ter strokovnjak za področje varnosti in kakovosti v zdravstvu, ki je med drugim v obdobju od leta 2001 do 2007 na ministrstvu za zdravje vodil oddelek za kakovost v zdravstvu.
Uvodoma je izpostavil dejstvo, da je iz naslova predloga zakona izginila beseda varnost in so predlagatelji zakon preimenovali v zakon o kakovosti v zdravstvu. Morda se zdi komu razlika zanemarljiva, a temu ni tako. Kakovost in varnost v zdravstvu vsa leta nastopata skupaj v večini pri nas veljavnih dokumentov in projektov in tudi leta 2022 zaključenem projekt z naslovom Podpora izboljšanju kakovosti zdravstvenega varstva in varnosti pacientov v Sloveniji kot dvojec obravnava kakovost in varnost. »Kakovost in varnost sta sicer povezani, vendar se pristopa k izboljšanju kakovosti in varnosti tehnično razlikujeta,« je opozoril dr. Robida, ki je tedaj zelo črnogledo napovedal, da nespremenjeni predlog zakona ne bo izboljšal varnosti pacientov. Opozoril je, da ima zdravniška zbornica pri nas še vedno preveliko vlogo pri načinih vodenja in odločitvah v povezavi s preverjanjem domnevno škodljivih dogodkov v zdravstvu.
Da so spremembe na tem področju nujne, priča poročilo vladi o izpolnjevanju zakona o pacientovih pravicah za leto 2022, ko Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) v 39 izrednih pregledih ni odkrila nobene napake. Napake v zdravstvu se dogajajo, in če jih ne sporočamo, to ne pomeni, da jih ni. Odkrila jih ni, ker uporablja zastarel sistem preiskave škodljivih dogodkov zaradi napak in še bolj, namenoma, zaradi kulture strahu, ker imamo pri nas kriminalizacijo napak in krivdno odškodnino.
»Izračun evropske komisije in OECD kaže, da nas le poprava napak v bolnišnicah stane 240 milijonov na leto. Kaj to pomeni? Ko se napaka zgodi, jo je treba, če se le da, popraviti in omiliti, da je škoda za pacienta čim manjša, kar zavarovalnica tudi plača.« Izračun za zadnjih trideset let pokaže, da cena popravka napak v zdravstvu znaša vrtoglavih šest milijard evrov.
Redni strokovni nadzori ostajajo na zbornicah
Po besedah Valentine Prevolnik Rupel so besedilo predloga po javni razpravi, v kateri so prejeli številne pripombe in komentarje, kar precej spremenili. »Predvsem smo zakon nekoliko poenostavili, poenotili definicije in dodelali postopke, tako da so zdaj stvari bolj jasne,« je povedala. Poenostavili so tudi strukturo poročanja o varnostnih incidentih pri izvajalcih, in sicer bo to manj obsežno, kot so načrtovali sprva.
Struktura upravljanja kakovosti v zdravstvu je ostala enaka prvotnemu predlogu, ki predvideva ustanovitev sveta za kakovost na ministrstvu za zdravje in javne agencije za kakovost v zdravstvu, na kar je v javni razpravi tudi letelo več pripomb, ki so jih upoštevali. »Agenciji smo dali predvsem posvetovalno vlogo,« je za STA pojasnila ministrica.
Agencija bo izvajalcem pomagala pri pripravi metodologije, obdelovala podatke in jih primerjala ter izvajala nadzor nad sistemom kakovosti. »Na agencijo smo prenesli upravne in sistemske nadzore, redne strokovne nadzore smo pustili na zbornicah, izrednih strokovnih nadzorov pa ni več predvidenih, ker menimo, da je ob varnostnem incidentu, pri katerem se odločimo za nadzor, treba izvesti sistemski nadzor,« je dejala Prevolnik Rupel. Po javni razpravi so nekoliko spremenili tudi osnutek zakona, ki ureja pravico do pozabe po prebolelem raku. Predvsem so razširili nabor zavarovanj, pravica bi tako veljala za zavarovanja vseh nepremičnin in za življenjska zavarovanja.
Visokoleteče besede na papirju
Predlog zakona o kakovosti sicer določa pogoje za zagotovitev sistema kakovosti v zdravstvu z nenehnim izboljševanjem kakovosti in varnosti pacientov v Sloveniji, odgovornosti izvajalcev zdravstvene dejavnosti in ostalih deležnikov v zdravstvu, pogoje za prostovoljno akreditacijo in certificiranje, naloge in pristojnosti Javne agencije RS za kakovost v zdravstvu, vrednotenje zdravstvenih tehnologij ter nadzor sistema kakovosti s ciljem doseganja najvišje stopnje varnosti pacientov in zmanjšanje tveganja za njihova življenja in zdravje, izhaja iz predloga.
Kakovost v zdravstvu se po predlogu uresničuje na podlagi uresničevanja temeljnih načel kakovosti: učinkovitosti, uspešnosti, osredotočenosti na pacienta, pravočasnosti, varnosti, enakopravnosti in integriranosti. K temu velja dodati, da zaradi pomanjkanja zdravniškega kadra in predlogih čakalnih vrst, v katerih ostajajo ujeti bolniki, sicer redni plačniki zdravstvenega zavarovanja, o enakopravnosti, pravočasnosti in integriranosti v javnem zdravstvenem sistemu vse težje govorimo ...
Nadaljujmo: med nalogami države zakon med drugim določa pripravo nacionalne strategije kakovosti, zagotavljanje strukturnih, organizacijskih, kadrovskih in finančnih pogojev pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ter zagotavljanje finančnih virov.
Izvajalci zdravstvene dejavnosti pa med drugim spremljajo kazalnike kakovosti in izide zdravljenja in o njih poročajo, izvajajo (tudi psihološko) podporo pacientom ali ožjim družinskim članom, ki so doživeli škodljivi dogodek, in drugim vpletenim, pa tudi merijo uspešnosti zdravstvenih delavcev in sodelavcev na področju kakovosti in varnosti ter določijo odgovornosti posameznikov, timov, oddelkov, posameznih dejavnosti in na nivoju celotnega izvajalca zdravstvene dejavnosti. Pacienti bodo imeli pravico dostopa do javno objavljenih podatkov o uspešnosti, kakovosti in varnosti za posamezne izvajalce zdravstvenih dejavnosti in storitev.
Predloga zakona o kakovosti v zdravstvu in zakona o pravici bolnikov po prebolelem raku in določenih drugih bolezni do enakega dostopa do zavarovalnih in kreditnih produktov je Prevolnik Rupel v petek predstavila Ekonomsko-socialnemu svetu. Dodala je, da strani delodajalcev in sindikatov predloge vsebinsko podpirata. Minister za delo Luka Mesec je sicer na novinarski konferenci po seji dejal, da je bilo doseženo soglasje vseh treh strani glede zakonskega predloga o pravici bolnikov do pozabe, medtem ko se je glede zakona o kakovosti delodajalska stran vzdržala, vendar mu ni nasprotovala.
Zdravniki na nogah že ob osnutku zakona
Na ministrstvu so ta teden predstavili tudi osnutek zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bi ločil javno in zasebno zdravstvo. Na osnutek so se ostro odzvali v zdravniškem sindikatu Fides, kjer so nad njim »zgroženi«. Ob tem menijo, da bodo predlagane spremembe močno negativno vplivale na dostopnost do zdravstvenih storitev.
Prevolnik Rupel pa odgovarja, da imamo v Sloveniji »že sedaj velik problem v javnem zdravstvu, ker zdravniki dejansko odhajajo iz javnega zdravstva, iz javnih zavodov, delajo po davčno bolj ugodnih oblikah dela in ravno to smo hoteli zaustaviti«. Dodala je, da vedo, da se stanje slabša in da vidijo, da je vedno večji delež storitev opravljen v zasebnem sektorju. »V tem smislu smo morali ukrepati,« je poudarila.
Dodal je, da zakon o zdravstveni dejavnosti v celoti ukinja prakse, »ko je bil neki zdravnik zaposlen v javni bolnišnici, tam je malo delal, lahko celo nič, preusmerjal svoje paciente v svojo zasebno ordinacijo in tam brez problema, včasih samoplačniško, včasih za javni denar opravljal iste storitve, ki jih nekako ni zmogel v bolnišnici«.
S temi besedami je razburil Zdravniško zbornico Slovenije, ki ga poziva k preklicu izjave ali pa naj javno dokaže resničnost trditev. V sporočilu za javnost so v zbornici zapisali še, da obtožbe ne temeljijo na preverjenih podatkih in da ustvarjajo nevarno in lažno sliko o zdravstvenem sistemu ter zdravnikih.
Ministrstvo je sicer nedavno napovedalo več kot deset različnih zakonskih sprememb na področju zdravstva. »Še enkrat bi rada povedala, da to ni samo zakonodaja, da mi delamo številne druge projekte, številne podzakonske akte, uredbo in druge manjše ukrepe, ki se zlagajo v pot, po kateri želimo doseči boljšo kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev za vse,« je Prevolnik Rupel pojasnila ob robu petkove seje Ekonomsko-socialnega sveta. Prioritete vlade ostajajo dostopnost, kakovost in finančna vzdržnost zdravstvenega sistema. Ali bodo v zaključnem delu mandata na omenjenih področjih dosegli vidnejše premike na bolje, bo kmalu pokazal čas.
