Kar se je napovedovalo, se je uresničilo: republikanski predsedniški kandidat Donald J. Trump se veseli zmage na letošnjih predsedniških volitvah. Podobno kot ob volitvah leta 2016, je Trump pohitel in že pred najavo ameriških medijev zmago razglasil pred zbranimi privrženci na Floridi, medtem ko je v taboru Kamale Harris, kjer so se zavili v molk, vladalo mračnejše vzdušje.
Po vsej državi in v vseh demografskih skupinah so volilni rezultati nakazovali na Trumpovo zgodovinsko vrnitev po porazu leta 2020. Letošnja zmaga bo verjetno zasenčila celo zmago nad Hillary Clinton na volitvah leta 2016, ki ga je prvič pripeljala čez prag Bele hiše.
Če je zmagoslavje toliko večje na strani republikancev, je toliko globlje razočaranje na demokratski strani. O razlogih za poraz tudi v zveznih državah, kjer so pred štirimi leti glas podelili Bidnu, se že krešejo mnenja, iščejo se tudi krivci, ki so, morda nehote, pomagali Trumpu do ponovnega volilnega zmagoslavja. Zagotovo se lahko v naslednjih dneh, tednih in tudi mesecih nadejamo še burnejših razpravh in analiz, saj bo tudi senat po novem v rokah republikancev.
Na uradne rezultate bo sicer treba še počakati, bo pa Trump drugi v zgodovini ZDA, ki je osvojil dva nezaporedna predsedniška mandata. Trump je tudi prvi kazensko obsojeni nekdanji in, očitno, tudi prihodnji predsednik ZDA.
Po nizu neuspešnih poskusov, da bi v ameriški politiki igral večjo vlogo, mu je veliki met uspel leta 2016 in od takrat dalje z zabavljaško-razdiralno retoriko kroji ameriško politiko. Afere ga spremljajo na vsakem koraku, po odhodu iz Bele hiše mu sledijo tudi sodni potopki, za katere redno krivi politične nasprotnike.
Sprememba je stalnica Trumpovega političnega življenja, v katerem se zateka k všečnim in kratkih floskulam, ki se hitro usedejo v uho, brez zadržkov v nastopih, v katerih poskrbi, da nikoli niso dolgočasni, ponavlja netočnosti in že ovržene laži. Trumpovim oboževalcem je vseeno, kako veliko neumnost, laž ali žaljivko izreče. Četudi je iz vrst njegovih podpornikov mogoče slišati redke pritožbe o njegovem občasno nekoliko »robatem« izražanju, mu je oproščeno vse – tudi že omenjena kazenska obsodba in kopica še nerešenih sodnih postopkov. Kar morda niti ne preseneča, če se spomnimo njegove izjave iz januarja 2016 v Iowi: »Lahko bi stal sredi Pete avenije in nekoga ustrelil, pa ne bi izgubil nobenega volivca, OK?« In dodal: »To je neverjetno«. Vsaj pod zadnjo Trumpovo izjavo bi najverjetneje podpisalo veliko podpornikov Harrisove.
Žaljivke za nasprotnice, zaščita za zaveznice
Če je po zaprtju volišč na Floridi, ko se je zmaga že nasmihala, Trump navdušenim podpornikom napovedal zlato dobo Amerike, je predsedniško kampanjo zaključil v žaljivo prepoznavnem slugu: s sovražno nastrojenostjo do žensk. Na zaključnem shodu v zvezni državi Michigan je srd uperil v vplivno demokratko Nancy Pelosi, nekdanjo predsednico spodnjega doma ameriškega kongresa in dolgoletno zaveznico predsednika ZDA Joeja Bidna.
»Je slaba oseba,« je razpredal Trump na odru dvorane v Grand Rapidsu v Michiganu. »Zlobna. Je zlobna, bolna, nora …« Nakazal je, da bo pred množico Pelosijevo označil s psovko »prasica« (angleško bitch), česar sicer ni izustil, so pa to namesto njega storili privrženci in začeli z nespoštljivim skandiranjem.
Še daljši je seznam žaljivk, s katerimi so Trump in govorci na njegovih predvolilnih shodih obmetavali Harrisovo. Da ima nizek inteligenčni kvocient, je lena kot hudič, nesposobna in nora, je rad ponavljal Trump in s poobjavami na družbenih omrežjih podpiral anonimna namigovanja, da si je Harrisova politično podporo prislužila s ponujanjem spolnih storitev.
Če Trump redno napada ženske, ki se mu postavijo po robu (na primer, republikanka Liz Cheney) oziroma ne delijo njegovega pogleda na svet, se lahko kaj hitro prelevi v zaščitnika žensk, ko je potrebno razširjati strah pred »nasilnimi priseljenci«. Tako je v dneh pred volitvami na shodu v Severni Karolini ponovil že prej slišane besede, da bo »zaščitil naše ženske«. Kaj je s tem mislil? Da bo ženske iz ameriških predmestij ob meji zaščitil pred, kot ponavlja že mesece, nasilnimi priseljenci, ki nezakonito prečkajo državno mejo. Protipriseljensko politiko je poleg ekonomije Trump postavil v središče predsedniške kampanje.
Velja spomniti, kako se je Trump na shodu v Greensboru med drugim pridušal, da bi izjava o lepih ženskah med občinstvom končala njegovo politično kariero. A če bi to držalo, Trumpa najverjetneje po volitvah leta 2016 ne bi bi prestopil praga Bele hiše. Spomnimo se le predvolilne objave odmevnega posnetka iz leta 2005, v katerem se je voditelju televizijske oddaje Access Hollywood Billyju Bushu med drugim pohvali, da lahko vsako žensko brez njenega dovoljenja zgrabi za mednožje in da lahko z ženskami, le zato, ker je slaven, počne vse, kar si zaželi. Kljub škandalu so Trumpa volivci vseeno izvolili za novega predsednika.
