Pred kratkim je Prevzgojni dan Radeče, edini zavod pri nas, v katerem so mladoletniki, stari od 14 do 23 let, ki so zagrešili kakšno kaznivo dejanje in jih je z vzgojnim ukrepom tja napotilo sodišče, pripravil dan odprtih vrat. Gre za ukrep, ki se izvaja najmanj eno leto do največ treh, lahko pa traja tudi dlje, če ga sodišče v tem času izreče ponovno. Čeprav je prostorska zmogljivost prevzgojnega doma 47 oseb, je v njem trenutno »le« 14 mladoletnikov, nekateri med njimi pa so v času vzgojnega ukrepa že postali polnoletni.
Hkrati je omenjeni zavod, ki spada med vse preostale zapore pri nas, nad katerimi bedi Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, edini, ki ni prenatrpan. Kot je ob obisku v Radečah dejala pravosodna ministrica Andreja Katič, se je kazenska zakonodaja, ki se nanaša na kaznovanje mladoletnih, spremenila že v naši nekdanji državi. »Leta 1959 je naša bivša država sprejela zakonodajo, da se mlajših mladoletnikov, starih do 16 let, ne zapira. Strokovnjaki iz vse Evrope, ki so preučili naš sistem, se strinjajo, da zapor ni rešitev, da pa so na tem področju možne številne izboljšave. Zato prav zdaj načrtujemo spremembo zakonodaje, v katero bodo zajeti mladoletni, hkrati bomo izdali smernice, da bi se podala individualna varnostna ocena za vsakega posameznika, ki je nečesa obdolžen. Pri nas mladoletniško kriminaliteto obravnavamo preveč pavšalno in se posameznikom premalo posvečamo,« meni ministrica.
Če bo preventiva delovala ...
Razložila je, da bodo morali biti v sistem vključeni vsi, od centra za socialno delo do zdravstva in šolstva, policija, tožilstvo in šele na zadnjem mestu ministrstvo za pravosodje. Kajti le pravilen pristop in resocializacija bosta pripomogla, da bodo mlade spravili na pravo pot. »Če bo preventiva delovala, bo nasilja manj in se zmogljivosti ne bodo tako hitro polnile,« je še dejala Andreja Katič, ki je ob obisku v Radečah mladim, ki so tam zaradi vzgojnega ukrepa, položila na srce: »Tukaj ste deležni vsega, kar potrebujete, da boste nadaljevali življenje po pravi poti. Izkoristite možnosti in priložnosti, ki jih imate, vključno z dokončanjem šolanja.« Da zapiranje mladih za zidove ni prava pot, poudarja tudi prvi mož slovenskih zaporov Bojan Majcen. »Če bomo mlade zapirali, jih bomo zaznamovali za vse življenje,« je dejal.
Da je delež mladoletniške kriminalitete v zadnjih desetih letih pri nas najvišji, lani je bil 2,9-odstoten, je nedavno izpostavil generalni direktor policije Senad Jušić, ko je predstavljal poročilo o delu policije v minulem letu. Med mladoletniškimi kaznivimi dejanji je izpostavil zlasti porast kaznivih dejanj nasilništva, groženj in povzročitev lahkih telesnih poškodb. »Število teh se je v zadnjih petih letih skoraj podvojilo, pri čemer gre pogosto tudi za medvrstniško nasilje,« je pred dvema mesecema izpostavil na odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.
Tudi večina od 14 mladoletnih, ki so v procesu vzgojnega ukrepa v Radečah, je tam zaradi kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem. »Žal v zadnjem času posebej izstopa nasilje v družini. Imamo pa tudi mladoletnika, ki je zagrešil spolno nasilje,« je dejala direktorica doma Viktorija Erpič. Sama se zavzema, da bi se z mladoletnimi v prihodnosti ukvarjala specializirana sodišča, ki bi pohitrila postopke, kar bi bilo v korist otrok oziroma mladostnikov. Te v prevzgojnem domu Radeče vseskozi vključujejo v različne aktivnosti, da jim zapolnijo dan. Obenem jih tudi preizkušajo, kako so sposobni sprejemati določena pravila in se jih držati. »Veliko gradimo na zaupanju. Čeprav je v naši mizarski delavnici vse tako kot v kakšni drugi, imajo naša okna vendarle rešetke, za prihod v delavnico in iz nje pa je treba odkleniti kar nekaj vrat,« je pripomnil Damjan Sitar, eden od inštruktorjev, ki je priznal, da občasno prejmejo kakšno grožnjo.
Skupna značilnost mladoletnikov z izrečenim vzgojnim ukrepom oddaje v prevzgojni dom so poleg kaznivih dejanj tudi njihove čustveno-vedenjske težave in motnje. Večina je še vedno v procesu šolanja, ki so ga iz različnih razlogov opustili. Nekateri so pasivni, nekateri so eksperimentirali s prepovedano drogo ali imeli druge odklonske oblike vedenja.
Mladoletnike in mladoletnice razporedijo v manjše skupine, ki jih vodijo pedagogi. Vsaka skupina biva v prostorih, ki imajo značilnost stanovanjske celovitosti. Imajo spalnice, dnevno sobo, čajno kuhinjo, sanitarije in prhe. Obravnava poteka na treh ravneh: temeljna v matični skupini ter z nadgradnjo v skupini oddelka brez drog in odprtega oddelka. Po uspešno dokončanem programu na ravni matične vzgojne skupine je mladoletnik nameščen v skupino oddelka brez drog s ciljem utrjevanja doseženih sprememb, učenja za samostojnost in odgovornost ter kakovostnega preživljanja prostega časa. Program na oddelku brez drog traja tri mesece oziroma dva meseca za tiste, ki nimajo nobenih izkušenj s prepovedanimi drogami in alkoholom. Uspešno uresničevanje ciljev omogoča prehod na odprti oddelek, kjer vzdržujejo spremembe, jih navajajo na samostojnost in odgovornost, intenzivno jih vključujejo tudi v okolje.
Na vsako raven obravnave so vezane tudi ugodnosti in možnosti, ki se po načelu postopnosti širijo. Ne glede na raven obravnave so nujni pogoji abstinenca od psihoaktivnih snovi, korektno upoštevanje hišnega reda in izpolnjevanje osebnega načrta. V primeru, da nekdo ne uresniči osebnega načrta, se vrne na nižjo raven obravnave in zanj se vse začne znova.
