Zdravniki družinske medicine, zobozdravniki, psihologi, fizioterapevti, strokovnjaki za zdravstveno nego, osebni asistenti, socialni oskrbovalci, učitelji v osnovnih in srednjih šolah, strokovnjaki za socialno delo in svetovanje, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev v vrtcih, strokovnjaki, kot so inženirji gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, geodezije, fizike, tudi kemije, veterinarji, strokovnjaki za računovodstvo in revizijo, biologi, krojači in šivilje, kuharji, vozniki avtobusov, težkih tovornjakov in vlačilcev, vojaki, prodajalci živil, monterji, natakarji, gasilci, policisti, hotelski receptorji, dostavljalci, viličaristi …
To je le nekaj poklicev, ki bodo glede na napovedi raziskave Poklicni barometer 2024 zavoda za zaposlovanje (ZRSZ) v letošnjem letu na trgu dela najbolj iskani. Pod črto so pomanjkanje kadrov zaznali v 93 poklicih, presežek pa v komaj devetnajstih.
Če je manko kadra v poklicih na področjih zdravstvene oskrbe, šolstva in gradbeništva že stalnica, na kar pogosto opozarjamo tudi na straneh tega časopisa, je novost zadnjega poročila primanjkljaj v različnih poklicnih skupinah – inženirji elektronike, tehniki za fiziko, kemijo, tehniki za elektroniko, hotelski receptorji, gasilci ter kurirji in dostavljavci. Kako visoko v povprečju segajo plače teh kadrov? Višino povprečne plače si lahko ogledate v tabeli, pri čemer na statističnem uradu opozarjajo, da najnovejših številk še nimajo zaradi metodoloških sprememb, ki so nastale pri spremljanju podatkov o plačah.
Po zadnjih razpoložljivih številkah za oktober 2023 je povprečna plača inženirjev elektronike 1424,78 evra neto (2187,98 evra bruto), tehnikov fizike in kemije 2241,26 evra (3606,07 bruto), hotelskih receptorjev 1225,17 evra neto ali 1826,28 bruto, gasilcev 1607,22 evra (2456,85 bruto) ter kurirjev in dostavljavcev v povprečju 985,05 evra neto oziroma 1425,71 bruto.
Prazna delovna mesta
Da je kadrovski bazen v določenih poklicnih skupinah izpraznjen, potrjuje tudi raziskava Napovednik zaposlovanja, ki jo zavod dvakrat na leto izvede med delodajalci z desetimi ali več zaposlenimi. Zadnja je pokazala, da se je od 2943 sodelujočih delodajalcev skoraj polovica (49,6 odstotka) v preteklih šestih mesecih soočala s pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev. Med njimi jih velika večina (69 odstotkov) odgovarja, da iskanega kadra ni.
Razlogi, zakaj za mnoge poklice primanjkuje kadrov z ustreznimi znanji, so raznoliki, opisane razmere pa so tudi posledica aktualnega stanja na trgu dela, zaznamovanega z zelo nizko brezposelnostjo in visokim povpraševanjem delodajalcev po delavcih. Razmere dodatno zaostrujejo tudi trendi, kot so demografske spremembe s staranjem prebivalstva.
Pomanjkanje ustreznih kadrov pušča sledi na poslovanju podjetij. Skoraj polovica delodajalcev je zaradi tega podaljšala postopke zaposlovanja, 36 odstotkov na razpisana delovna mesta sploh ni nikogar zaposlilo, slaba tretjina pa se je za delavci ozirala v tujino. Dobra petina delodajalcev je v poskusih iskanja kadrov spremenila, razširila oziroma omilila pogoje glede izobrazbe, izkušenj in drugih znanj.
So bili pa nekoliko bolj zadržani delodajalci pri ponudbi višje plače oziroma drugih bonitet, s katerimi bi privabili ljudi: za ta korak se jih je odločilo le 12,3 odstotka. Slabi štirje odstotki pa so delavce najemali pri agencijah za zaposlovanje. Na zavodu priznavajo, da je plačilo vsekakor pomemben vidik privabljanja in zadrževanja kadrov, vendar pa to še zdaleč »ni edini potreben ukrep, temveč je treba izvajati celostno strategijo privabljanja in učinkovitega upravljanja kadrov«. Poleg ustreznih plačnih pogojev in drugih bonitet na Gospodarski zbornici Slovenija med pomembnimi dejavniki izpostavljajo tudi ustvarjanje ustreznega delovnega vzdušja in zagotavljanje prilagodljivega načina dela.
Primanjkljaj kadrov v določenih poklicih seveda ni le slovenska posebnost, gre za širšo težavo evropskega prostora, ki je z ukrepi danes ni mogoče odpraviti, ampak lahko posledice primanjkljaja kadrov le blažimo, pravijo na zavodu za zaposlovanje. S ciljem blaženja kadrovske krize in zmanjševanja neskladij na trgu dela so zato lani v svojih območnih službah in centralni izpostavi ustanovili svete partnerjev, ki povezujejo predstavnike delodajalcev in sindikatov s predstavniki s področja izobraževanja, lokalne skupnosti in drugih zainteresiranih skupin.
Dovolj vabljiva prenova plačnega sistema?
Velikokrat poročamo o kadrovski luknji v gostinstvu, zdravstvu, socialnem varstvu in izobraževanju. Podatki zavoda za zaposlovanje kažejo, da se razmere tudi v zadnjih mesecih leta niso izboljšale: okoli 70 odstotkov delodajalcev (več v gostinstvu, nekoliko manj v izobraževanju) se je ubadalo s težavami pri iskanju zaposlenih. V primerjavi z delodajalci iz preostalih dejavnosti v prvih enajstih mesecih letošnjega leta so – brez večjega učinka – objavili največ prostih delovnih mest, povpraševanje pa še vedno bistveno presega število iskalcev zaposlitve v poklicih.
Resen preizkusni kamen ukrepov, ki jih je sprejela vlada glede plač in napredovanj za zaposlene v javnem sektorju in ki naj bi spodbujali priliv kadra v poklice s primanjkljajem delovne sile, bo tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki z letošnjim letom uvaja dodatne pravice za upravičence. O kadrovskem in siceršnjem kaosu na tem področju smo podrobneje poročali lani. Globoke kadrovske krize zelo verjetno ne bo rešila niti s strani vlade opevana tako imenovana reforma oziroma prenova plačnega sistema v javnem sektorju, ki plače od 1. januarja letos postopoma dviguje. Bolničar negovalec z osnovno bruto plačo 1127,3 evra bo po plačni prenovi prejel 326 evrov bruto ali skoraj 30 odstotkov več, plača fizioterapevta z osnovno bruto plačo 1735,39 evra bo višja za 399 evrov bruto oziroma 23 odstotkov. Poleg tega pri zaposlitvah v javnem sektorju tudi ni mogoče vselej uporabiti rešitev, ki jih v večji meri lahko uporabljajo drugi delodajalci (zavračanje naročil, outsourcing, zaposlovanje tujcev in tako dalje).
Brez tujcev ne bi šlo
Kadrovski primanjkljaj vse pogosteje zapolnjujejo tuji delavci, kar je še posebno prisotno v dejavnostih gradbeništva, prometa in skladiščenja, gostinstva in tudi v predelovalnih dejavnostih. »Brez tujih delavcev bi bilo poslovanje podjetij v teh dejavnostih lahko ogroženo,« opozarjajo na zavodu za zaposlovanje in dodajajo, da je zaposlovanje tujcev prisotno tudi v drugih dejavnostih, čeprav v manjši meri. Če se vrnemo k zdravstvu, gre za dejavnost, ki je za družbo neprecenljivega pomena in se hkrati sooča s pomanjkanjem kadrov, zato je pomembno, da lahko po potrebi privabi tudi tuje strokovnjake in preostale delavce, ki jih na domačem trgu dela primanjkuje.
Ker je tudi za tuje delavce treba zagotoviti ustrezno zaščito in poskrbeti za njihovo integracijo, na zavodu z letošnjim januarjem podpirajo posebne infotočke za tujce, ki bodo lahko v večji meri zagotavljale podporo pri zaposlovanju tujih delavcev.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) pričakujejo, da se bo moralo priseljevanje tuje delovne sile vsako leto povečati, da bomo zgolj ohranili aktualno število delovnih mest. Interventni zakon za optimizacijo postopkov na upravnih enotah, kar je olajšalo zaposlovanje tujcev brez dodatnih bremen za delodajalce, je bil pozitiven korak vlade v tej smeri, ki pa je veljal le do konca leta 2024.
»Pri poklicih, kjer je raven zahtevanega znanja slovenskega jezika visoka, je stopnja zaposlenosti tujih državljanov nižja. To je ključni razlog za visoke izzive pri zaposlovanju v šolstvu in delno zdravstvu. Delujoče zdravstvo, šolstvo, socialna oskrba in javna uprava igrajo pomembno vlogo pri uspešnosti preostalega gospodarstva. V teh dejavnostih tudi zasebni sektor dviguje učinkovitost opravljenega dela.« Nekatere poklice (negovalci, nižje zdravstveno osebje) skoraj v vseh razvitih državah že opravljajo pretežno tuji državljani, ker gre predvsem za fizično in psihično naporne zaposlitve, kjer je potrebno veliko število ljudi in kjer so povsod relativne plače glede na državno povprečje nižje.
