Inflacija se resda umirja, a živila so vse dražja, neredko je v skrčenih embalažah vse manj izdelka kljub enaki ali višji ceni ... Takšni občutki vladajo v slovenskih gospodinjstvih, ko nakupujejo hrano. Zadnji podatki statističnega urada jih delno potrjujejo: cene hrane so v letošnjem oktobru za 1,4 odstotka višje kot pred letom dni. Bolj nazoren je morda podatek, da so se cene hrane od leta 2015 do danes povečale skoraj za polovico. V zadnjih štirih letih pa se je hrana podražila skoraj za tretjino.
Ob inflacijskih pritiskih lani in leta 2022 je vlada z uvedbo fizičnega popisovanja cen 15 osnovnih živil pri šestih največjih trgovcih skušala odkriti, ali je kdo v verigi od kmeta do trgovca neupravičen zaslužkar. Projekt se v javnosti ni proslavil, ko so se na vladnem popisu živil znašli, denimo, kilogram mesa za manj kot evro, dve vrsti kruha po 19 centov, liter mleka za 60 centov in podobno. Na policah pa potrošniki živil po takšnih cenah največkrat niso našli, ker so bila na voljo le v omejenih količinah. Trgovci pač z vso pravico lahko spreminjajo ponudbo na policah in cene istih izdelkov med različnimi trgovinami. Zbiranje podatkov tako ni prineslo odgovora, ali so kje v verigi oderuške marže in neupravičeni dobički. Podatki, ki so jih zbrali do sedaj, so pravzaprav primerljivi s podatki, ki jih zbira statistični urad, opazovano obdobje pa je prekratko za bolj poglobljene analize, ugotavljajo na kmetijskem ministrstvu. Še danes vztrajajo, da je projekt na začetku dosegel namen, saj se nabor 15 najcenejših živil iz košarice ves čas spremljanja cen ni dražil in so tako pomagali najranljivejšim skupinam prebivalcev, da so v času visoke inflacije cen hrane ohranili kupno moč. »V nadaljevanju projekta pa so trgovci zagotavljali le manjše količine najcenejših popisanih izdelkov v vseh svojih trgovinah samo v času popisa. S tem pa namen projekta ni bil dosežen,« so ugotovili na ministrstvu.
Vladna košarica v konfliktu s promocijo slovenske hrane
Tudi zato so konec lanskega leta projekt spremljanja cen začasno zamrznili. Takrat so napovedali, da se bodo pred nadaljevanjem popisovanja cen poskusili dogovoriti s proizvajalci in trgovci, da bi zagotavljali zadostne količine 15 živil iz osnovne košarice po nabavnih cenah brez marž, se pravi brez dodatnih zaslužkov proizvajalcev in trgovcev.
Pričakovanja ministrstva z ministrico Matejo Čalušić na čelu so bila prevelika in projekt so dokončno opustili. »Z udeleženimi nismo dosegli dogovora glede nadaljevanja projekta, zato ni predvideno, da se bo projekt nadaljeval,« so potrdili. To je bilo tudi pričakovati, saj so bili v kmetijskih zadrugah in živilskih podjetjih že od vsega začetka prepričani, da je vladna košarica zgolj izkrivila maloprodajne cene, slovensko proizvodnjo pa postavila v nekonkurenčen in nerentabilen položaj, s tem ko so trgovci med seboj dobesedno tekmovali za najnižje cene, ne glede na poreklo in kakovost.
Stremljenje k čim cenejšim živilom, največkrat iz uvoza, ki ga je spodbudil vladni popis živil, prav tako ne gre skupaj s siceršnjim vladnim spodbujanjem potrošnika k nakupu lokalnih slovenskih živil ter promocijo kmetijskih in živilskih proizvodov, kot je tudi teden slovenske hrane, ki ga prvič zaznamujemo ta teden. To priznavajo tudi na ministrstvu: »Narava slovenskih potrošnikov je pri hrani cenovno zelo občutljiva, zato so nekateri tudi posegali po cenejši hrani, ki je bila in je še vedno s strani trgovskih podjetij intenzivno promovirana, pri tem pa kakovost in poreklo nista bila na prvem mestu.«
Največ izdatkov za mesne in žitne izdelke
Slovenska gospodinjstva so leta 2022 za hrano v povprečju namenila 15 odstotkov vseh svojih izdatkov za življenjske potrebščine, kar je 3700 evrov, so izračunali na statističnem uradu. Največ (tri odstotke oziroma 831 evrov) so porabila za meso in mesne izdelke, sledili so izdatki za žita in žitne izdelke (641 evrov) ter za predpripravljeno hrano (500 evrov), za mleko, sir in jajca 489, sladkor, marmelado, med 364, sadje 339, zelenjavo 286, najmanjši delež pa sta predstavljali skupini olja in maščobe (128 evrov) ter ribe in morski sadeži (121 evrov).
Še vedno precej hrane tudi zavržemo. Po lanskih podatkih smo v Sloveniji zavrgli 78 kilogramov hrane na prebivalca, kar je skoraj za desetino več kot leto prej. V Sloveniji so se v letu dni nabrale 164.803 tone odpadne hrane, od tega 44 odstotkov v gospodinjstvih, 34 odstotkov pa v gostinstvu, kažejo podatki statističnega urada.
