V evropski avtomobilski industriji vlada negotovost, v zadnjih tednih je že težko slediti vsem slabim novicam. Volkswagen omenja zaprtje več tovarn v Nemčiji in odpuščanje delavcev. Krizo naj bi spodbudila lanska odločitev nemške vlade, da umika subvencije za nakup električnih avtomobilov. Povpraševanje po električnih vozilih je močno upadlo. Audi, ki prav tako sodi v veliko skupino Volkswagen, bo, kot vse kaže, zaprl tovarno v Bruslju, kjer je proizvajal električna vozila.
Podobno je koncern Stellantis, ki vključuje tovarne Peugeot, Citroën, Opel, Fiat, Chrysler, Jeep in druge, za november napovedal začasne prekinitve proizvodnje v treh tovarnah v Italiji. Med julijem in septembrom je prodaja upadla za petino v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ob takem trendu ne izključujejo niti trajnega zapiranja tovarn.
Manjše zanimanje za nakup električnih vozil v zadnjem obdobju in ostra konkurenca kitajskih proizvajalcev sta glavna razloga za pesimizem v vodilni evropski industriji. Evropska unija je sprejela politiko zelenega prehoda, ki med drugim do leta 2035 predvideva opustitev prodaje avtomobilov na bencin in dizel. Prehod na električna vozila, torej. A trenutno prodaja električnih vozil v Evropi predvsem zaradi visokih cen in premalo razvitega sistema polnilnic še ne dosega želenih količin. Medtem pa je svetovni primat v razvoju, proizvodnji, prodaji, domači uporabi iz izvoza električnih vozil – tudi s pomočjo državnih spodbud proizvajalcem – prevzela Kitajska, ki prodira tudi v Evropo z električnimi vozili po bolj dostopnih cenah.
Odgovor evropske komisije na to je uvajanje dodatnih carin na uvoz kitajskih električnih vozil, ki naj bi znašale od 7,8 do 35,3 odstotka. A ključna dilema za EU ostaja, kako bo hkrati ohranila domačo avtomobilsko industrijo in dosegala zadane stroge cilje podnebne varnosti. Če EU ne želi velikega deleža kitajskih električnih vozil, se postavljata vprašanji, od kod bodo torej električna vozila na evropskih cestah po letu 2035 in kdo jih bo pripravljen plačati.
Zeleni prehod pomeni prednost za Luko
»Električni avtomobili kitajskih proizvajalcev bodo gotovo našli svoje mesto na evropskem trgu. Kljub visokim carinam, ki jih uvaja EU, so cenovno privlačni za evropske kupce,« ocenjuje Gregor Belič, član uprave Luke Koper, pred tem pa dolgoletni vodja tamkajšnjega avtomobilskega terminala.
V Luki od blizu spremljajo trende v avtomobilski industriji; vozila sodijo poleg kontejnerjev med njihove strateške tovore. Luški avtomobilski terminal je največji v Sredozemlju. Lani so tam pretovorili več kot 916.000 vozil, kar je največ do zdaj. Letos, kot vse kaže, rekorda ne bo, kriza v evropski avtomobilski industriji se bo poznala tudi v logistiki. »Za napovedi je še prezgodaj, prav zadnje trimesečje bo očitno zelo negotovo. Opažamo, da so nekateri evropski avtomobilski proizvajalci začeli odpremljati manj vozil,« pravi Belič. Se pa skozi koprsko pristanišče v Evropo pelje vsako leto več avtomobilov kitajskih proizvajalcev. V Luki pretovarjajo že več kot 20 kitajskih blagovnih znamk vozil, vključno z različnimi električnimi vozili največjega kitajskega proizvajalca SAIC Motors. Tudi vietnamski Vinfast je že prisoten s svojimi električnimi avtomobili. Ta trend bo v prihodnje še večji, pričakujejo v Luki Koper.
Zelenega prehoda se ne bojijo. Belič je prepričan, da bodo pristanišča na jugu Evrope, vključno s Koprom, prav zaradi zahtev po industriji in transportu brez emisij v vse večji prednosti, saj predstavljajo najkrajšo – in s tem tudi cenejšo – prevozno pot z Daljnega vzhoda na trge EU. »Veliki evropski proizvajalci ali kupci bodo zahtevali, da izdelki v celotni transportni verigi potujejo čim bolj trajnostno, s ciljem znižanja škodljivih emisij v okolje v največji meri. Alternativna goriva so v primerjavi s klasičnimi danes sicer težje dobavljiva in dražja, vendar bodo že v bližnji prihodnosti uporabniki klasičnih virov energije dodatno finančno obremenjeni. V tem pogledu bomo pristanišča na jugu Evrope še bolj v prednosti v primerjavi s severnoevropskimi lukami,« pričakuje Belič.
Problem pristanišč na jugu Evrope pa je pomanjkanje prostora in zmogljivosti, da bi prevzela ves dodatni tovor. »Zato je naša strategija, ki jo v Luki že izvajamo, v prihodnjih letih pridobiti dodatne zmogljivosti, da bomo najbolj pripravljeni na te nove trende,« poudarja Belič. V štirih letih bodo v pristanišče vložili 785 milijonov evrov; med glavnimi naložbami so povečanje zmogljivosti kontejnerskega terminala, gradnja avtomatiziranega skladišča za generalne tovore, novo privezno mesto ter tudi parkirišče za dodatnih 4000 vozil in nova garažna hiša za 12.000 vozil. Tam bo v prihodnjih letih zagotovo več električnih avtomobilov, tako evropskih kot kitajskih proizvajalcev.
