Novica iz primorskega podjetja Mahle, da namerava prihodnje leto zaradi krize na avtomobilskem trgu in selitve proizvodnje v države s cenejšo delovno silo odpustiti več kot 600 zaposlenih, je dokončno razgalila dejstvo, da v evropski avtomobilski industriji škriplje, ter spodbudila premierja Roberta Goloba in pristojne ministre, da so se nemudoma srečali z domačimi podjetniki. Okoli 40.000 Slovencev si kruh služi z delom za evropske proizvajalce avtomobilov, a tem vse močnejša zahodna konkurenca ter kakovostni in cenejši kitajski električni avtomobili jemljejo moči. Če je bilo leta 2000 v Evropi proizvedenih 18 milijonov avtomobilov, jih danes s tekočih trakov pride 13 milijonov na leto. Mnenja o tem, kako resne so razmere, so različna. V Gospodarski zbornici Slovenije svarijo, da Mahle ni zadnji v verigi odpuščanj, v Slovenskem avtomobilskem grozdu ACS pa so bolj optimistični in menijo, da je avtomobilska industrija trdoživa.
Marjan Trobiš, predsednik Združenja delodajalcev Slovenije in direktor podjetja Boxmark Leather, ni bil povabljen na petkovo srečanje predstavnikov avtomobilske industrije s premierjem Golobom. »Verjetno zato, ker sem realist, realnosti pa ne želi videti, ker bi ta odkrila napačne odločitve, ki so bile sprejete v gospodarstvu. Povedal bi mu, da z nekritičnim povzemanjem vseh neumnosti, ki jih proizvaja Evropa, na kocko postavljamo vse naše dosedanje delo. Zeleni prehod da, a ne za ceno tega, da nam domača podjetja propadajo,« del problema slovenske avtomobilske industrije vidi v nekritičnem sledenju zelenemu prehodu.
Nemčija kihne, Slovenija obleži
V njihovem podjetju, kjer za avtomobilske hiše šivajo sedežne prevleke, so krizo zaznali med prvimi. »Kljub optimističnim najavam v začetku leta so se poleti začeli dogajati prvi odpoklici naročil. V pogovorih z našimi kupci smo ugotovili, da se bo trend upadanja v letu 2025 še nadaljeval. Primorani smo bili v optimizacijo procesov in tudi v odpuščanje delavcev. Delo je izgubilo 120 ljudi, bi ga pa lahko še veliko več, če nam ne bi z aktivnim iskanjem partnerjev iz drugih panog uspelo doreči sodelovanje s proizvajalci letal, vlakov, ladij in notranje opreme. Tako naše težave kot težave šempetrskega Mahleja in še marsikaterega podjetja so se napovedovale že dlje časa, vlado smo opozarjali, a nas je preslišala, češ da imamo gospodarsko rast. Da, seveda, a ne v vseh panogah! In namesto da bi dobičke iz gospodarske rasti pametno unovčili, so gospodarsko rast izkoristili za še večjo obremenitev dela. Naša avtomobilska industrija je močno povezana z Nemčijo. Že iz minulih izkušenj vemo, da ko Nemčija zakašlja, Slovenija čez čas obleži z vročino. A namesto da bi naša država ob kihanju Nemčije preventivno razdelila antibiotik, vedno znova čaka, da obležimo. Namesto preventive izvajamo kurativo,« je slikovit. Meni, da bo prihodnje poslovno leto zahtevno. Omeni carine, ki jih Evropa napoveduje kitajskim proizvajalcem električnih avtomobilov. »Te bodo po mojem mnenju dosegle nasprotni učinek, lahko pride celo do carinske vojne, iz katere pa bo Evropa izšla še šibkejša,« je prepričan.
Evropskega avta ni brez Slovenca
V Slovenski avtomobilski grozd ACS je vključenih sto slovenskih podjetij, ki delujejo v avtomobilski panogi. Med njimi so tako manjši podjetniki kot velike uveljavljene družbe. Za avtomobile prispevajo od kablov, sedežev, raznih črpalk, vžignih sistemov, elektronike, nadzornih sistemov do komponent pogonskih sistemov in podobno. »V Evropi ne moremo najti avtomobilskega proizvajalca, ki v svoje avtomobile ne bi vgrajeval delov iz Slovenije,« pojasni Erik Blatnik, tiskovni predstavnik omenjenega gospodarskega interesnega združenja. Pojasni, da je v slovenski avtomobilski industriji neposredno ali posredno zaposlenih okoli 40.000 ljudi, kar v praksi pomeni, da je od tega, kako dobro gre avtomobilski industriji, odvisna tudi blaginja prav toliko družin. »Podjetja, ki delujejo v avtomobilski panogi, pri nas ustvarijo 10 odstotkov BDP in prispevajo k dobri petini vsega izvoza,« nadaljuje, da še zdaleč ne gre za zanemarljivo panogo.
Ravno zaradi tega ob zadnjih dogajanjih v šempetrskem Mahleju v združenju niso povsem črnogledi. »Ostajamo optimisti, avtomobilska industrija je zelo trdoživa in tudi dosedanje krize so pokazale, da morebitnemu padcu naročil kmalu sledi ponovni vzpon. Naši člani seveda čutijo nihanja na trgu, vendar ta niso skrb zbujajoča,« pravi. »Podjetja, ki so doslej približno 40 odstotkov avtomobilskih komponent izvozila v Nemčijo, 60 odstotkov pa na druge trge, se vse bolj ozirajo po kupcih z vsega sveta. Trenutno so najbolj živahni pogovori s Kitajsko, ki je tudi sama pokazala zanimanje za sodelovanje s Slovenijo in jo uvrstila med strateške države, s katerimi želi sodelovati.«
Ali država res ne more nič?
Na vprašanje, ali je bil minister za gospodarstvo Matjaž Han pošten, ko je ob obisku Mahleja nakazal, da razlogi za odpuščanja niso domači, temveč uvoženi iz Nemčije, Erik Blatnik pojasni: »Ko je Ursula von der Leyen v imenu Evropske unije napovedala elektrifikacijo in prepoved prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje od leta 2035 dalje, je naša panoga svoj del naloge opravila. Niso pa je opravile države s prilagajanjem infrastrukture, predvsem tu mislim na hitre polnilnice, zato se tudi kupci na ponudbo električnih avtomobilov niso odzvali. Tukaj bi lahko politika z ustvarjanjem pogojev naredila veliko več. Če bi država z infrastrukturo spodbudila nakup električnih avtomobilov, bi slovenska podjetja lahko hitreje rasla tudi na programih elektrifikacije vozil. Prav tako bi morala zagotoviti bolj spodbudno in stabilno poslovno okolje,« je kritičen sogovornik.
V Slovenski avtomobilski industriji ima pomembno vlogo tudi korporacija Hidria. Njen glavni direktor Bojan Gantar pojasnjuje, da imajo v tem trenutku veliko naročil sestavnih delov za hibridna vozila, medtem ko pri naročilih za popolnoma elektrificirana vozila prihaja do zamude. Kljub temu v prihodnjem letu ne načrtujejo zmanjševanja števila zaposlenih. Srečanje s premierjem Golobom in njegovo ekipo so izkoristili za to, da mu osvetlijo vlogo države pri spodbujanju gospodarstva, to je ustvarjanje spodbudnega in stabilnega poslovnega okolja.
