Ste morda letos poleti na morju opazovali vragolije deskarjev na električnih deskah in se spraševali, ali vidite prav ali gre za privid, ko sta deska in deskar na njej dobesedno lebdela v zraku? In se čudili, kako je to mogoče in kdo se je česa takšnega spomnil? Po odgovor ni treba daleč, le do Središča ob Dravi, kjer sta David Vukovič in Barbara Zadravec kot prva na svetu razvila električno lebdečo desko, ki se dvigne do 60 centimetrov nad vodo, in zanjo leta 2022 prejela zlato priznanje za inovacijo.
Nastala je iz njunega hobija in veselja do vodnih športov, neštetih preizkušanj ter sposobnosti kreativnega razmišljanja. Vukoviča so kot ljubitelja vodnih športov utrujali čakanje na ugoden veter in vožnje do oddaljenih krajev. Želel si je nečesa, s čimer bi se dalo svobodno »leteti« tudi v brezvetrju in na domačem jezeru. Ko je ugotovil, da ni ničesar takega na trgu, se je ideje lotil sam. Odkar je v petem razredu sam na rolko montiral jadro in dokazal, da stvar deluje, živi za to, da naredi nekaj, kar ne obstaja in česar se ne da kupiti.
Inovatorja po več letih dela in razvijanja na koncu kljub temu nista imela dovolj denarja niti za plače, kaj šele da bi inovacijo patentirala. Razvoj izdelka ju je finančno izčrpal, ekipa je bila premajhna, da bi lahko izdelovali množično. Vmes jih je prehitela konkurenca z druge strani Atlantika in prav konkurenci, podjetju LiftFoils, sta na koncu idejo in licenco za inovativne propelerje, ki so izdelek ponesli v svet, tudi prodala.
Od kolesa do helikopterja in zdravil
Ne le lebdeča deska, Slovenci smo tudi sicer narod izumiteljev. Na naših tleh so našli najstarejše, več kot 5000 let staro kolo z osjo. Za prvega slovenskega izumitelja, ki je patentiral svoje izume, velja leta 1828 rojeni inženir strojništva Valentin Matija Živic. Arhiv patentnega urada na Dunaju hrani enajst njegovih patentov, med njimi so pripomočki za kmetijstvo in vinogradništvo ter toplotne naprave. Njegov največji dosežek je bila vodna turbina, ki se je prilagajala količini vode. Za vinogradnike je razvil razpršilec za škropilnico, ki je imela tri odlike: bila je poceni, varčna pri porabi tekočine, popravil pa jo je lahko vsak sam.
Ivan Slokar je leta 1909 pri patentnem uradu na Dunaju prijavil svoj izum konvertiplana, letala, ki je nekakšen križanec s helikopterjem. Tehničnih rešitev, ki bi omogočile izdelavo takšne leteče naprave, tedaj še ni bilo in šele leta 1936 je v Nemčiji poletel helikopter, ki je bil popolnoma podoben izumu iz Slokarjevega patenta, zato bi lahko rekli, da je helikopter tudi malce slovenska iznajdba.
Dame se že več desetletij odišavljamo s parfumi, za katere je razpršilec iznašel legendarni Peter Florjančič. Med več kot 400 njegovimi izumi je tudi zadrga, ki je postala bržkone najbolj množično uporabljan slovenski izum svetovnih razsežnosti. Malokdo ve, da žepnih kalkulatorjev ne bi bilo brez Slovencev – izumil ga je France Rode, slovensko-ameriški inženir elektrotehnike in izumitelj, ki je soustvarjal začetke Silicijeve doline.
Znanstveni konzorcij pod vodstvom Igorja Križaja z Instituta Jožefa Stefana je odkril in opisal antikoagulantni protein iz kačjega strupa, ki močno zavira strjevanje krvi in obeta razvoj inovativnega terapevtskega sredstva za zdravljenje venske trombembolije. Podjetje BIA Separations iz Ajdovščine je iznašlo inovativen procesa čiščenja genskega zdravila zolgensma za zdravljenje dojenčkov s smrtonosno spinalno mišično atrofijo – bolezen, za katero je zbolel deček Kris. Zadnji slovenski nominiranec za evropsko nagrado za inovacije je bil leta 2006 Danijel Kikelj, ki je za podjetje Lek razvil novo možnost zdravljenja raka, ki pa potem nikoli ni postala širše uporabljena. V zadnjem času Slovenci vse pogosteje sodelujejo tudi pri odkrivanju vesolja, razvijajo celo šotore, ki bi jih lahko postavili v vesolju.
V Sloveniji lani 153 patentov
Lani je bilo pri Evropskem patentnem uradu prijavljenih blizu 200.000 patentov. Glede na število patentov na prebivalca je med najbolj inovativnimi državami Švica, kar je najverjetneje posledica tega, da imajo tam sedež najbolj tehnološka in inovativna svetovna podjetja. Sledijo ji Švedska, Danska, Finska in Nizozemska, a tudi Slovenija ni povsem na repu. S 73 prijavljenimi patenti na milijon prebivalcev zaseda 19. mesto v svetu.
Bistvo patentiranja je, da izumitelj zaščiti svoj izum pred lepljivimi prsti nelojalne konkurence. Na Uradu RS za intelektualno lastnino sicer nimajo pregleda nad tem, kako pogosto prihaja do kraj, je pa po njihovih informacijah primerov tožb na sodiščih malo, manj kot pet na leto.
In kako inovatorje spodbuja država? Podpirata jih tako ministrstvo za gospodarstvo kot ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. »Slovenija je dežela zagonskih podjetij in močnih inovatorjev. Uspešen sistem prenosa znanja v gospodarstvo in družbo nasploh je pomemben prvi pogoj, ki omogoča višjo dodano vrednost in prispeva pomemben del prihodkov v državni proračun. Za razvoj ustreznega in učinkovitega inovativnega okolja smo si cilje postavili tudi v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Pri njegovem oblikovanju in razvoju ima in bo imel ključno vlogo tudi programski odbor za operativno usklajevanje znanstvenoraziskovalne in inovacijske politike, ki ga je ustanovila slovenska vlada,« odgovarjajo na ministrstvu za gospodarstvo, prepričani, da bo podporno okolje za inovacije najboljše takrat, ko se bodo številni ukrepi povezovali v ekosistem. Inovativnim podjetjem in posameznikom trenutno ponujajo več pomoči, od spodbud za zagon inovativnih podjetij, ki so jim letos namenili 2,16 milijona evrov prek vavčerjev, do mentorskih programov, čezmejnega vključevanja in posojil, najboljše inovacije pa vsako leto skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije tudi nagradijo s priznanji.
