Vlada je v skrbi za zdravje državljanov in javnih financ zvišala davek na dodano vrednost (DDV) za pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter za energijske pijače z dosedanjih 9,5 odstotka na 22 odstotkov. Med ukrepi davčnih in drugih sprememb, ki jih je vlada poslala v parlament, bo ta ukrep občutilo največ ljudi. Če bo uveljavljen, se bodo sladke in energijske pijače podražile. Iz zvišanja DDV bodo izvzeti povsem naravni sokovi in vode z aromo, če nimajo dodanih sladil ali sladkorja. Po vladnih ocenah naj bi v proračun od višje obdavčitve kapnilo 12 milijonov evrov na leto.
Primer: poldrugi liter znane sladke gazirane pijače (vsebuje do 11,9 grama dodanega sladkorja v decilitru pijače), ki zdaj stane 1,6 evra, bi po novem stal približno 1,8 evra, če predpostavljamo, da bi proizvajalci in trgovci zvišanje davka v celoti prenesli na potrošnika.
Prav to je končni cilj predlaganega višjega DDV, je strnila državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič: zvišanje maloprodajne cene pijač z dodanim sladkorjem in sladili ter energetskih pijač naj bi potrošnike odvrnilo od nakupa in jih spodbudilo k bolj zdravemu življenjskemu slogu. »Te pijače najbolj ogrožajo zdravje otrok in mladostnikov, povzročajo debelost in posledično druge zdravstvene težave,« je izpostavila. V vladi so še spomnili, da je tudi v Sloveniji opazen skrb vzbujajoč trend naraščanja prekomerne telesne teže predvsem med mladino, med koronskim obdobjem in po njem pa je upadla tudi gibalna učinkovitost otrok.
Številne študije dokazujejo, da prekomerno uživanje pijač z dodanim sladkorjem vodi v debelost, povzroča sladkorno bolezen, zobno gnilobo, srčne bolezni in vpliva na prezgodnje smrti. Marsikdo se še vedno ne zaveda, koliko sladkorja v tekoči obliki pravzaprav zaužije s pijačami, ki imajo na embalaži denimo velik napis sadni sok, vsebujejo pa skoraj 10 gramov sladkorja v decilitru pijače. Podobno vsebnost sladkorja lahko preberemo tudi na deklaracijah ledenih čajev, sladkih gaziranih pijač, energijskih napitkov, pijač za športnike ... V nekaterih vodah z aromami okusimo do 5 gramov sladkorja v decilitru.
Čez mejo ceneje
A vprašanje je, ali bo višji DDV tudi zares spremenil navade potrošnikov, kot ukrep razlagajo v vladi. V Trgovinski zbornici Slovenije, ki jo vodi Mariča Lah, vladna prizadevanja načeloma podpirajo zaradi zdravstvenih razlogov, a v isti sapi opozarjajo, da bodo slovenski potrošniki zaradi višjih cen doma še raje skočili po nakupih čez mejo. Tisti, ki živijo blizu italijanske meje, denimo že zdaj polnijo vozičke sladkimi, nesladkimi in alkoholnimi pijačami tujih in slovenskih blagovnih znamk v sosednjih trgovinah, ker so zaradi politike proizvajalcev tam občutno cenejše. Prav tako se tudi naši trgovci lahko odločijo, da s prodajnimi akcijami znižajo maloprodajne cene sladkim pijačam, da izničijo zvišanje DDV in ohranijo prodajo.
Proizvajalci pijač pa ne verjamejo v vladne argumente za poseg v DDV in vlado pozivajo, naj ta ukrep umakne. »Dvig DDV za sladke pijače z dodanim sladkorjem ali sladili ter energijske pijače je nesprejemljiv, diskriminacijski in izjemno škodljiv za gospodarstvo in potrošnike. Pomeni dvig maloprodajnih cen brezalkoholnih pijač, posledično inflacije in je brez konkretnih dokazov o pozitivnih učinkih na zdravje,« so prepričani v Združenju industrije pijač pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. V združenju so največji proizvajalci brezalkoholnih pijač, mineralnih in drugih stekleničenih vod ter sadnih in zelenjavnih sokov.
Maloprodajne cene sladkih pijač se bodo po njihovih izračunih povečale med 10 in 20 centi. »Na podlagi izkušenj iz drugih držav se prodaja sladkih pijač kljub višjim cenam ne zmanjša. Dvig DDV tako v nobenem primeru ni pravi ukrep za zmanjšanje porabe sladkih pijač. Se pa zgodi sprememba v ponudbi, saj na trg prihaja vedno več cenejših pijač, obenem pa takšni ukrepi dodatno spodbujajo krepitev sivega trga in nakupe čez mejo,« trdijo v združenju.
Proizvajalci pijač: Višji DDV ne rešuje debelosti
Ob tem poudarjajo, da sladke pijače prispevajo zgolj 2 do 3 odstotke celotne energijske vrednosti dnevne prehrane. Zato so prepričani, da tovrstni ukrep ne zagotavlja pravih rešitev za vprašanje debelosti in ne prispeva k dolgotrajni izboljšavi javnega zdravja. Namesto tega lahko le še dodatno poglobi socialno in ekonomsko neenakost ter oslabi gospodarstvo. »Sprememba DDV ne bo prispevala k zmanjšanju porabe sladkih pijač in izboljšanju zdravja v družbi, kot tudi ne bo pripomogla k zmanjšanju primanjkljaja v državnem proračunu. Zato je vprašljivih načrtovanih 12 milijonov evrov dodatnih prihodkov proračuna iz tega naslova, ki jih predvideva vlada,« trdi Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije.
