Družina Stropnik iz Velunje v občini Slovenj Gradec je prva, ki se je po lanskih avgustovskih ujmah vselila v nov dom. Ob pomoči preostalih 41 donatorjev jim ga je zgradilo domače podjetje Pergola in ne država, čeravno so bile obljube politikov takoj po poplavah širokopotezne. »Danes sem zadovoljen, vse leto pa nisem bil. To res predolgo traja,« je dejal Stanko Stropnik, najstarejši v šestčlanski razširjeni družini, ki jim je plaz ogrozil dom. Sam ostaja v hiši, ki ni več varna za življenje. Nova hiša je namreč dovolj velika le za štiri člane, zato je prednost dal hčerki in njeni mladi družini. Takšnih zgodb je veliko, okrog 600 ljudi še vedno živi v začasnih domovih ali nevarnih hišah. Več kot polovica teh še nima v rokah cenitve svojih poškodovanih domov, vladni seznam za rušenje hiš – teh naj bi bilo okrog 340 – še ni dokončen. Braslovče, Ljubno, Luče, Rečica, Šmartno ob Paki ... se vrstijo naslovi hiš, ki jih ne bo več. Medtem ko so tisti, ki so se v domove lahko vrnili, že dobili tudi del državne pomoči za obnovo, pa lastniki povsem uničenih in ogroženih hiš še čakajo na prvi evro. Glavnina državne pomoči tako šele prihaja.
Trpko spoznanje z zamikom
Z izplačilom zavarovalnin si bodo hiše lahko obnovili le redki. Zavarovanja za primer poplav so bila nizka, mnogi niso imeli zavarovanega ničesar. Lanske avgustovske poplave so prizadele tudi našo sodelavko Meto Černoga, ki živi na Kamniškem. Njeni družini je voda zalila kletne prostore, v njej kar nekaj opreme, strojev in ozimnice. Škode je bilo gotovo za okrog 20.000 evrov. »Šele po poplavi smo spoznali, da nam naše zavarovanje ne krije kaj prida, od zavarovalnice smo dobili povrnjenih 6000 evrov škode. Toliko bi jih dobili tudi, če bi nam hišo odneslo. Nedavno pa nam je del škode, to je 1200 evrov, povrnila tudi država. Gre za škodo, ki smo jo vpisovali v sistem Ajda,« pripoveduje sodelavka. Po poplavah je pri svoji zavarovalnici sklenila novo obsežnejše zavarovanje, seveda s primerno višjo premijo. Podobno kot številnim drugim poplavljencem je tudi njej mučno spremljati vse pogostejše napovedi o neurjih in alarme vseh barv. »Ob vsaki napovedi pripravljamo vreče, najhuje pa je, ker skoraj ni več varnih območij, nikoli ne veš, kateri del Slovenije bo prizadelo,« sklene.
Račun brez krčmarja
Lani smo spremljali žalostne ugotovitve ljudi, da bodo za poplavljene in odnesene hiše od zavarovalnic dobili kvečjemu 10.000 ali celo nič evrov povrnjene škode. Javnost in tudi politika je takrat pričakovala, da bodo zavarovalnice prisluhnile ljudem prek drobnega tiska in zavarovalnih vsot. Pričakovanja so bila račun brez krčmarja. Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja, pojasnjuje, da so zavarovalnice ocenile škodne zahtevke skladno s sklenjeno zavarovalno pogodbo. »Kakršno koli drugačno, višje izplačilo, ki bi bilo izvedeno v nasprotju s pogodbenimi določili, bi pomenilo kršitev zavarovalnih in drugih predpisov,« znova pojasni. Zavarovancem so se približali drugače: če je bilo nedvoumno ugotovljeno, da je bil predmet zavarovanja poškodovan in je vrednost škode bistveno presegala dogovorjeno zavarovalno kritje, so zavarovalnino izplačali hitro, za dokaz pa šteli tudi fotografije.
Po podatkih združenja so zgolj največje tri zavarovalnice na slovenskem trgu oškodovancem izplačale okoli 300 milijonov evrov zavarovalnin. Združenje opravlja tudi mediacijo med zavarovalnicami in strankami, ki niso zadovoljne z odškodnino, a direktorica združenja pojasni, da je bilo pobud za zunajsodno reševanje potrošniških sporov glede na število škodnih zahtevkov v resici malo, le osem. Štiri so se zaključile s poravnavo, dve pobudi za poravnavo sta bili neuspešni, ena je bila umaknjena, ena pa še ni zaključena.
V zavarovalnici Sava ocenjujejo, da se bo končni znesek vseh izplačil zaradi lanskih naravnih nesreč približal 90 milijonom evrov. V zavarovalnici Triglav so samo v avgustovskih neurjih ugotovili za 77 milijonov evrov škode, skupaj v vseh državah, kjer poslujejo, pa so naravne nesreče lani povzročile za 212 milijonov evrov škode oziroma desetkrat več, kot je bilo povprečje preteklih desetih let. V obeh zavarovalnicah zatrjujejo, da so navezali stik z vsemi strankami, ki so prijavile škodo, in z veliko večino tudi že sklenili postopke poplačila. Odprte so še zadeve, pri katerih čakajo na dodatno dokumentacijo strank (fotografije, računi, dokazila ...) ali pa so se stranke odločile za poplačilo škode po prejetih računih izvajalcev in čakajo, da izvajalci začnejo oziroma zaključijo dela ter izdajo račun.
Zavedanje je kratkotrajno
Zanimalo nas je, ali se je po lanskih izkušnjah okrepilo zavedanje ljudi o pomembnosti zavarovanja premoženja. Zavarovalničarji temu pritrjujejo, a z zadržkom. »V zavarovalnici Sava opažamo, da se zavedanje o pomenu ustrezne zavarovanosti za ekstremne vremenske dogodke, ki jih krojijo podnebne spremembe, le počasi krepi. Nekoliko večji skok v zavedanju nastane po vsakokratnem ekstremnem vremenskem dogodku, kot so bile lanske poplave v Sloveniji in potres na Hrvaškem pred leti, ki so zaradi razsežnosti tudi medijsko bolj izpostavljeni. Vendar pa ugotavljamo tudi, da je to povečano zavedanje prepogosto kratkotrajno in se hitro vrne na podobno raven. Traja nekaj mesecev, nato pogosto kakšen drug pomemben dogodek iz vsakdanjega življenja relativizira nevarnost ekstremnih vremenskih dogodkov, ki smo jim priča in se nam tudi v prihodnje napovedujejo zaradi podnebnih sprememb,« pojasnjujejo v zavarovalnici Sava. Podobno ugotavljajo tudi zavarovalničarji Triglava in v zavarovalnem združenju, kjer dodajajo, da še vedno kar okoli tretjina zasebnih nepremičnin v Sloveniji ni zavarovanih za nobeno nevarnost.
Po ujmah so v zavarovalnici Triglav prenovili zavarovanje doma oziroma nepremičnin. Ugotovili so namreč, da je bila polovica objektov, ki so bili pri njih zavarovani in hkrati prizadeti zaradi poplave, umeščenih na območja, ki jih poplavne karte niso opredeljevale kot poplavno ogrožena. »Številni zavarovanci tako niso imeli sklenjenega kritja za poplave ali pa so bile zavarovalne vsote v primerjavi s škodo prenizke. Na podlagi te izkušnje smo zavarovalne vsote uskladili z inflacijskimi gibanji ter jih dodatno povišali za nevarnost poplav,« odgovarjajo. Posledično so se seveda zvišale tudi premije.
Pomoč države
Zaradi preskromnih zavarovalnih polic bo dobršen del bremena obnove najbolj poškodovanih hiš in stanovanj nosila država. Tistim, ki so morali svoje domove »zgolj« obnoviti, je finančna uprava doslej v šestih paketih predplačil nakazala 34,6 milijona evrov pomoči. Upravičencev je bilo doslej 7444, na ministrstvu za naravne vire in prostor pa napovedujejo še zadnji, sedmi paket predplačil in nato končni poračun. Predplačila so namreč znašala kvečjemu 20 odstotkov ocenjene škode, ki so jo upravičenci vnesli v aplikacijo Ajda. Največji zneski pomoči posamezni družini so se približali 30.000 evrov, dobrih 800 družin pa je prejelo več kot 10.000 evrov pomoči.
Sicer pa narava ne odneha. Pred dnevi je znova besnelo neurje, predvsem nad severno Slovenijo. Posebej je bilo prizadeto območje Črne na Koroškem, kjer je zalilo številne kleti, sprožilo pa se je več zemeljskih plazov. Spet je bila prizadeta tudi Logarska dolina, pa Kranj, Celje, Maribor, Ljubljana, Ptuj, Slovenj Gradec, Črnomelj, Trbovlje ...
