Zdravniki, ki delajo v javnem zdravstvu, ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnih zdravstvenih zavodih, piše v osnutku novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je pristojna ministrica Valentina Prevolnik Rupel v javnosti predstavila prejšnji teden. Novela želi postaviti jasna pravila delovanja in upravljanja zdravstvene mreže, ki je pri nas sestavljena iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, na drugi strani pa je zasebni sektor, kjer si lahko ljudje samoplačniško kupijo zdravstvene storitve. Če bo novela sprejeta, bo nekdo, ki je zaposlen v javnem zdravstvenem zavodu, lahko delal več v javnem, lastnem matičnem zdravstvenem zavodu, za kar bo spodbujen, ker bodo podjemne pogodbe za ta povečani obseg dela davčno ugodnejše.
Ministrstvo je ob tem uvedlo merjenje obremenjenosti zdravnikov v rednem delovnem času. Pred izdajo soglasja bo treba za vsakega zdravstvenega delavca vsaj tri mesece meriti efektivno obremenitev dela. S tem želijo doseči, da vsak zdravnik, vsak zdravstveni delavec najprej opravi svoje delo v javnem zdravstvenem zavodu, na svojem delovnem mestu. Ko to opravi, pa določajo pogoje, kdaj lahko opravi še več.
Nekoliko bo spremenjen tudi sistem koncesij. Program bo po novem vezan na število zaposlenih pri koncesionarjih, kar pomeni, da bodo zdravstveni delavci lahko opravljali delo le v svojem imenu in za svoj račun. To pomeni, da ne bodo mogli delati za nekoga drugega oziroma ne bo možnosti delati kot espe, temveč bo vsak zdravstveni delavec lahko delal v svojem imenu. Nekateri koncesionarji namreč zelo presegajo dodeljeni program.
Fides na nogah
Kot je bilo pričakovati, so se na to ostro odzvali v sindikatu Fides, kjer so nad tem predlogom zgroženi in menijo, da bodo predlagane spremembe močno negativno vplivale na dostopnost zdravstvenih storitev, kar bo neposredno škodovalo tako pacientom kot zdravstvenim delavcem.
Vendar pa številni menijo, da osnutek novele zakona prinaša pozitivne rešitve. Predsednica Zbornice – Zveze Monika Ažman je povedala, da je v osnutku novele nakazanih nekaj rešitev za ureditev javnega zdravstvenega varstva. Veliko členov se nanaša na ureditev javne zdravstvene mreže, koncesij in podjemnih pogodb, rešitve pa se nanašajo na vse zdravstvene delavce, ne samo na nosilce dejavnosti, torej zdravnike. »Nekatere zadeve so povezane tudi z vodenjem zdravstvenih zavodov, kar se nam vsekakor zdi smiselno,« je poudarila. Predstavljena vsebina po njenih besedah »zveni precej pogumno«, ker bo zagotovo sprožila nekaj nelagodja med posameznimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Kot je ob tem opozorila, pa mora novela urediti, da bo imel vsak prebivalec Slovenije enake možnosti dostopa do zdravstvenega varstva, neodvisno od tega, kako debelo denarnico in kakšne zveze v sistemu ima. K osnutku bodo v prihodnje dali tudi pripombe, med drugim, da želijo več reda na področju vodenja in normiranja storitev. »Treba bi bilo določiti, koliko dela mora nekdo opraviti v svojem rednem delovnem času. Šele ko to opravi, lahko dela tudi drugje,« je pojasnila Ažmanova.
Po besedah direktorice združenja zdravstvenih zavodov Tatjane Jevševar je novela zakona o zdravstveni dejavnosti izjemno pomembna. »Tudi sami smo zahtevali določene spremembe glede na situacijo, predvsem zagotovitev enakih pogojev dela vseh izvajalcev v javnem sektorju. Mislim, da gredo določene rešitve, ki določajo obseg programa in možnosti zaposlitev, v tej smeri,« je dejala.
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel nasprotno verjame, da lahko uspešne in dobre zdravnike zadrži v javnem zdravstvu z dodatnim, manj obdavčenim delom, in to kljub drugim omejitvam, ki jih prinaša novela zakona o zdravstveni dejavnosti. Na vprašanje, kako velika je nevarnost, da bi s tem, kar predlagajo, dosegli, da bi se številni zdravniki, dobri zdravniki selili v zasebni sektor, je za MMC odgovorila, da »če se bo kateri zdravnik, ker je zelo dober, ker je izjemno uspešen, odločil za delo v tujini ali na samoplačniškem trgu, ga seveda lahko zadržimo v javnem zdravstvu z določenim obsegom sredstev. Veste pa, da so v javnem sektorju pravila.« Na vprašanje o prehajanju med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom je Jevševarjeva odgovorila, da prehajanje med zasebniki ni problem, ker ne pomeni tveganja za javni sektor, saj je teh prehodov »za vzorec in jih regulira trg«. V okviru javnega sektorja pa morajo vsebino še preučiti.
V združenju so se sicer zavezali, da bodo osnutek preučili in dali pripombe ter konkretne rešitve oziroma spremembe. Javna razprava naj bi bila dolga mesec dni, predsednik vlade Robert Golob pa je predstavnike združenja na sestanku pozval, naj pripombe pošljejo čim prej.
V UKC Ljubljana nam na vprašanje, koliko zdravnikov, zaposlenih pri njih, dela tudi pri zasebnikih, niso odgovorili, so pa povedali, da predloga osnutka zakona še ne morejo komentirati, ker ga morajo najprej preučiti. Odgovor pa bodo, prav tako kot UKC Maribor, v prihodnjih dneh pripravili v okviru Združenja zdravstvenih zavodov.
