Konec novembra so mediji poročali, da je v porodnišnici v Skopju 61-letna ženska rodila svojega prvega otroka, s čimer je postala najstarejša ženska, ki je rodila v Severni Makedoniji. Povila je zdravega dečka, ki mu je ime Petar. Ženska je otroka rodila po 37 letih zakona, desetih zunajtelesnih oploditvah in prav toliko spontanih splavih. Novopečena mati, katere imena niso objavili, je rodila po zunajtelesni oploditvi z lastnimi celicami, je povedala direktorica skopske ginekološke klinike Irena Aleksioska Papestiev in odmevno vest pospremila z besedami, da »rojstvo otroka Petra pri 61-letni pacientki kaže, da v svetu medicine ni več meja«.

A strokovnjaki vendarle na takšne novice gledajo z nezaupanjem, hkrati pa jih skrbi, da takšne novice še spodbujajo bodoče matere, da se odločajo za vse poznejšo nosečnost, ki pa jo pogosto spremljajo številni zapleti. Narava je zelo pametna, vedno uredi, tako da je prav, sicer bi bil naš svet prezaseden. Jajčnik je organ, ki se najhitreje stara, so bili jasni sogovorniki, ko so ob evropskem tednu neplodnosti v UKC Ljubljana z več vidikov osvetlili ta pereč problem.

Po 35. letu začne reproduktivna sposobnost upadati, kar se kaže z manjšim številom in slabšo kakovostjo jajčnih celic. Po 50. letu se sinteza spolnih hormonov ustavi. Kljub napredku na področju medicine in uspešnosti hormonske terapije strokovnjaki reproduktivnega obdobja ne morejo v ničemer nadomestiti, zato opozarjajo pare, naj se posvečajo skrbi za lastno zdravje. Neplodnost je namreč velika težava sodobne družbe. Vzroki zanjo so različni, med njimi je pomembna tudi povišana telesna masa žensk in moških. V UKC Ljubljana na leto obravnavajo 1200 parov, ki pri njih prvič poiščejo pomoč zaradi neplodnosti, v UKC Maribor pa okoli 1500.

Tretjina parov 40 in čez

Prof. dr. Milan Reljič iz UKC Maribor je povedal, da se pari v zadnjem času vse pozneje odločajo za ustvarjanje družine. »Lani je bila pri nas tretjina parov, ki smo jih zdravili, stara 40 let ali več. S starostjo plodnost zelo pada, predvsem pri ženskah. V ženski starostni skupini med 20. in 30. letom je neploden vsak deseti par, v starosti nad 40 let pa že vsak četrti. Pari včasih od nas pričakujejo uspešno zdravljenje, vendar jim uspeha ne moremo vedno zagotoviti, obstajajo namreč naravne omejitve, ki jih tudi s postopki zunajtelesne oploditve ne moremo premagati,« je bil jasen.

Strokovnjaki za oploditev se individualno odločajo, pri katerih ženskah je še smiselno izvajati postopek zunajtelesne oploditve, pri tem zagotovo upoštevajo starost kot enega od najpomembnejših prognostičnih dejavnikov. Dogaja se tudi, da odklonijo zdravljenje, če uspešen izid ni realen. Pri tem ni nezanemarljiv podatek, da ženske postanejo neplodne že sedem ali osem let pred menopavzo, a se le redke tega zavedajo. Tudi v primerih uspešne zunajtelesne oploditve se nosečnost pogosto konča s spontanim splavom. V starostni skupini od 30 do 35 let je delež porodov 35-odstoten, pri ženskah, starih 40 let, pade na 17 odstotkov, pri 41-letnicah pa že na 11 odstotkov. Ženske, stare 45 let, imajo zgolj en odstotek možnosti, da se bo nosečnost končala s porodom, je številke predstavil prof. dr. Reljič.

Pozna nosečnost s seboj prinese kup izzivov – večja je možnost za spontani splav, večja je tudi verjetnost za spremljajoče kronične bolezni, pri starejših porodnicah, ki donosijo otroka, se zdravniki pogosteje odločajo za porod s carskim rezom, našteva doc. dr.

Vida Gavrič Lovrec iz UKC Maribor. Prav tako je pri nosečnicah v poznem reproduktivnem obdobju pogostejši otrokov zastoj v rasti, verjetno zaradi disfunkcije posteljice, pogostejša je tudi mrtvorojenost. Ti zapleti so sicer razmeroma redki in jih nikakor ne želijo predstaviti zato, da bi ženske strašili, vendar opozarjajo na individualno tveganje, ki obstaja.

Spremljajoče bolezni

Ko starejša ženska zanosi, je večja verjetnost, da ima bolezni, kot so diabetes, arterijska hipertenzija, ledvične bolezni. Nosečnost lahko njeno stanje poslabša. Pogostejša je preeklampsija, prezgodnji porodi, ki so lahko tudi atrogeni, ker rešujejo akutni zaplet ploda ali matere.

Izr. prof. dr. Helena Ban Frangež, predstojnica Kliničnega oddelka za reprodukcijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, pravi, da so ženske med 35. in 45. letom še vedno mlade in zdrave, počutijo se dobro, in ko jim povedo, da so v jajčnikih že nastale spremembe, so začudene. Ginekološka organska obolenja, kot so miomi, benigne spremembe in drugo, z leti naraščajo, zaloga jajčnih celic pa s starostjo, kot rečeno, skokovito upada.

Ko se lotijo zdravljenja neplodnosti, iščejo vzrok. Če so to hormonske težave, potem jih odpravljajo z zdravili, če so spremembe organske, pa lahko kirurško. Še vedno ostane oploditev z biomedicinsko pomočjo, a uspešnost tega postopka po 40. letu začne padati in delež porodov je izrazito nižji. Včasih morajo žensko odkloniti, ker je tveganje preveliko. Zavedati se je treba, da je menopavza res tisti trenutek, ko ženske vedo, da ni možno več zanositi, vendar postanejo bistveno manj plodne že sedem do osem let pred tem.

Epidemija debelosti

Na enega od izjemno pomembnih dejavnikov tveganja neplodnosti lahko zagotovo vplivajo moški in ženske sami – to je povišana telesna teža. V Sloveniji je okoli 20 odstotkov odraslih oseb z indeksom telesne mase 30 ali več, kar že pomeni diagnozo debelosti. Pari, ki poiščejo pomoč, strokovnjakom pogosto ne verjamejo, da je previsoka telesna teža lahko kriva za neplodnost, a je to dejstvo, saj pri moških zniža kakovost semena, pri ženskah pa povzroči izostanek rednih ovulacij ali celo menstruacij.

Kot je dejala dr. Vesna Šalamun iz UKC Ljubljana, je v njihovih ambulantah za neplodnost prava epidemija debelosti. Treba je vedeti, da imajo ženske z debelostjo trikrat večje tveganje neplodnosti v primerjavi s tistimi z normalno telesno težo: »Pri ženskah z indeksom telesne mase več kot 30 je stopnja porodov po postopkih zunajtelesne oploditve bistveno nižja kot pri posameznicah z normalno telesno maso, tudi sama nosečnost pri ženskah z debelostjo prinaša pogostejše spontane splave, več je težav pri porodu, več poškodb tako matere kot novorojenčka.«

Strokovnjaki v takšnih primerih ženskam svetujejo, naj shujšajo, čeprav je to lažje reči kot storiti. Zato so veseli, da so na trgu nova zdravila za znižanje telesne mase. Naredili so namreč pilotno študijo, kjer so pacientke shujšale, in z njo dokazali, da so zanosile bolje in večkrat tudi spontano.

Pari pogosto predolgo čakajo z odločitvijo za otroka, ko se pojavijo težave, pa se v zadnjih letih, kot opažajo sodelujoči, na srečo lažje odločijo za iskanje pomoči, saj težave z neplodnostjo niso več tako velik tabu kot v preteklosti.