Nizke plače in pomanjkanje kadrov. Ne le ponekod v gospodarstvu, to je trenutno največja težava tudi za javni sektor. Mladi, ki vstopajo na trg dela, so razočarani ob prejetju prve plačilne liste, ki za, na primer, učitelja pomeni le nekaj več kot minimalna plača. Zanimanje za te poklice je vse manjše, mladi bežijo v gospodarstvo, za poklice, kot so policist, medicinska sestra, vojak, voznik ali učitelj, pa že dolgo ni več pravega zanimanja. So res vzrok le nizke plače ali so tudi drugi razlogi, zaradi katerih so ti poklici vse manj zaželeni?

»Zanimanje za delo policista upada predvsem zaradi nesprejemljivih in nekonkurenčnih plač, vse slabših delovnih razmer ter zaradi izgubljanja ugleda policije in njene strokovne samostojnosti. Takšno delovno okolje postaja nezanimivo, saj karierna delovna mesta niso več odvisna samo od vloženega dela, izobrazbe in predanosti ali pripadnosti policijskemu sistemu, ampak imajo odločilno vlogo nekateri drugi dejavniki, ki jih v policiji ne bi smelo biti,« je prepričan Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije.

Največji problem so po njegovih besedah osnovne plače policistov, ki so glede na obseg in zahtevnost nalog sramotno nizke in nikoli niso bile vrednotene v skladu z veljavnimi predpisi. »Plače so v sodobni družbi eden ključnih motivacijskih dejavnikov, ki lahko prepričajo mlade, da se vključijo v policijski sistem. Plače postajajo prelomna točka ali jeziček na tehtnici, ki mladega 'kandidata' za policijsko delo prepriča, ko tehta na eni strani delovne razmere, nevarnost, omejitve in prepovedi ter na drugi strani višino plače, ki jo dobi za vse to. Zato je trenutna kadrovska slika povsem pričakovana in jasna, odgovornost pa nosijo vsakokratni minister, generalni direktor policije in predsednik vlade.«

Plače po politični volji

Trenutna vlada je med številnimi obljubami navedla tudi reformo plačnega sistema. Ta v javnem sektorju ni mačji kašelj, ki bi ga lahko sindikat prezrl. Obsega tudi vrednotenje poklica, pa naj gre za formalno ali neformalno strategijo. »Zato vse vlade, tudi trenutna, ta se je še najbolj pohvalila, kako pravična in pravno dosledna bo, grobo kršijo evropsko socialno listino, saj plače javnih uslužbencev določajo po politični volji, brez upoštevanja zakonite metodologije. Poenostavljeno – to izpade nekako tako, da tisti, ki je bolj všečen predsedniku vlade, dobi višjo plačo, in obrnjeno. Povsem jasno je, da policisti, ki preiskujemo tudi kazniva dejanja, v katera so vpleteni politični funkcionarji, nismo ravno najbolj všečni, mar ne?« je oster Rok Cvetko.

Vlada in sindikati so si segli v roke

Vlada in sindikati javnega sektorja so v sredo, po objavi našega članka, dosegli dogovor o višjih plačah in prenovi plačnega sistema ter podpisali izjavo o usklajenosti. Pred pogajalci je še dogovor o končni uvrstitvi poklicev v razrede in skleniti kolektivne pogodbe, pred predlogom zakona sta še vladno in parlamentarno sito.

 

Zaposleni naj bi predvidoma z januarjem 2025 deležni višjih plač. Predlog novega plačnega zakona določa novo plačno lestvico. Zaposleni naj bi predvidoma z januarjem 2025 deležni višjih plač, zvišanja pa naj bi se uveljavila postopoma do 1. januarja 2028.

Predlog določa novo plačno lestvico, ki ima 67 razredov, predvideno razmerje med plačo v 1. razredu in v 67. razredom bo ena proti sedem. Osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini 1.253,90 evra bruto, v najvišjem, 67. razredu, pa v višini 8821,04 evra bruto (v obstoječem sistemu je za najvišji 66. plačni razred predvidena plača v višini 6087,86 evra bruto).

 

Nekaj poudarkov:

  • Skupna masa plač se bo povečala za 1,4 milijarde evrov
  • Razlika med posameznimi plačnimi razredi bo tri odstotna (namesto sedanjih štirih).
  • Nihče več ne bo prejemal osnovne plače, nižje od minimalne. Trenutno okoli 30.000 od skupno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju dobiva plače, nižje od minimalnih.
  • Regres za letni dopust bo prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov. Obe leti bo izplačan v marcu pri februarski plači.

Občutno povišanje najvišjih plač

Natančni dvigi plač sicer še niso znani, kot pa so zapisali pri časniku Dnevnik, se lahko veselijo bogate povišice zaposleni v najvišjih plačnih razredih. Neuradno si lahko predsednik vlade v prihodnjem mandatu obeta a približno 2700 evrov ali 45 odstotkov višjo plačo, poslanci približno 50 odstotkov višjo, za 50 do 75 odstotkov bi poskočile plače županom, okoli 50- odstotnega povišanja se lahko nadejajo okrožni in okrajni sodniki in tako dalje.

 

Kaj pa policisti, medicinske sestre in učitelji? Skok bo manj občuten. Medicinskim sestram se neuradno obeta postopno povišanje plače za okoli 25 odstotkov, policistom 30 odstotkov, učiteljem nekaj več kot 27 odstotkov.

 

To sicer ni prvo povišanje plač zaposlenim v javnem sektorju: v dveh letih so se uskladile že trikrat, in sicer 1. oktobra 2022 za 4,5 odstotka, 1. aprila 2023 so vsi javni uslužbenci pridobili dodatno en plačni razred, kar predstavlja dvig za 4 odstotke, 1. junija 2024 pa se je vrednost vseh plačnih razredov uskladila za 3,36 odstotka. (tla)

Plača policista začetnika v V. tarifnem razredu je določena v višini minimalne plače in znaša 1253,90 evra bruto, plača policista začetnika v VI. tarifnem razredu pa 1371,50 evra bruto. Najbolj absurdno je po njegovem mnenju to, da vlada kot merilo za odpravo plačnih nesorazmerij uporablja povprečne plače oziroma boljše, izplačila policistov, ki vključujejo tudi obračunane dodatke za delo v posebnih pogojih dela, kot je plačilo za delo ponoči, na praznike, ob nedeljah, izmensko delo, nadure, pripravljenost za delo in za druge naloge, opravljene v posebnih pogojih dela. »Vse to počne tako, kot da bi bila v vojni s policisti, saj si pomaga z nepoštenimi in zvijačnimi metodami, da bi navedeno predstavila kot izključni okvir ali standard za določitev plač vsem preostalim poklicem, ki v teh posebnih pogojih ne delajo. To pa ustvarja popolni kaos v vladnih pogajanjih in tako imenovani reformi divjega zahoda.«

Po njegovem mnenju ne more biti izplačilo takšne plače okvir, po katerem se ovrednoti »nova« višja osnovna (!) plača drugim uradnikom in javnim uslužbencem, ki ne delajo v takšnih razmerah. Tukaj gre dobesedno za mešanje hrušk in jabolk, je prepričan Cvetko in doda, da bi morala vlada ob upoštevanju sodbe ustavnega sodišča, ki je zapisalo, da policist objektivno ni primerljiv z drugimi poklici v državni upravi, oziroma priznava edinstveno naravo dela policistov, v okviru prenove plačnega sistema priznati pravico do lastnega plačnega stebra.

»Brez sistemskih sprememb, ki jih predlagamo v sindikatu, bo slovenska policija zelo kmalu postala neoperativna in sama sebi namen, kar pomeni bistveno spremenjeno stopnjo nevarnosti in tveganj za državljane,« je prepričan Cvetko.

Kako sestaviti urnik

Kadrovska kriza je vse večja tudi v zdravstvu. Medicinskih sester – predvsem srednjih – kronično primanjkuje, prav tako negovalk in negovalcev ter drugih podobnih poklicev. Razmere so tako resne, da morajo nekateri oddelki v bolnišnicah svoja vrata zapirati, saj enostavno nimajo koga, ki bi pacientom zagotavljal zdravila, jih oskrboval, previjal rane in podobno. Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva, pravi, da je o tem, kolikšno je pomanjkanje kadra, težko govoriti, dokler nimamo sprejetih standardov in normativov. Kadra je marsikje že tako malo, da na določenih oddelkih enostavno ni več mogoče organizirati dela; tu ne govorimo o zdravnikih, ampak o negovalnem kadru in drugih podpornih službah. »Članice in člani nas obveščajo o stiskah, ki jih doživljajo, ker ne (z)morejo ustrezno poskrbeti za paciente, ker se tudi nejevolja in celo nasilje pacientov povečuje, posledično je pri kadru več bolniških odsotnosti zaradi izgorelosti ali zdravstvenih stanj kot posledica fizično in psihično prenapornega dela. Članice in člani, ki so vodje, pa poročajo o stiskah, ko ne vedo, kako naj sestavijo urnik.«

¸Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva- 17.11.2022 – Skupnost socialnih zavodov Slovenije - predstavili stališče o noveli Zakona o dolgotrajni oskrbi, //FOTO: Luka Cjuha / Foto: Luka Cjuha

Irena Ilešič Čujovič: »Članice in člani na vodstvenih položajih poročajo o stiskah, ko ne vedo, kako naj sestavijo urnik.« / Foto: Luka Cjuha

Tudi tu so plače izjemno nizke. Srednja medicinska sestra začetnica je v trenutno veljavnem sistemu lahko razporejena od 23. do 32. plačnega razreda, odvisno od zahtevnosti dela, ki ga opravlja. Medicinska sestra v primarni dejavnosti je v 24. plačnem razredu, kar po trenutno veljavni plačni lestvici pomeni 1172,38 evra bruto plače. V svoji karieri lahko napreduje do deset plačnih razredov, če jo vodja oceni nadpovprečno. Njena osnovna bruto plača tako lahko doseže 1735,39 evra, na sredini svoje karierne poti pa 1426,38 evra bruto plače. Izhodiščna plača bolničarja negovalca po trenutno veljavni plačni lestvici znaša 1083,94 evra oziroma 1127,30 evra bruto plače. Šele po treh oziroma dveh napredovanjih doseže plačni razred nad minimalno plačo, ki trenutno pomeni 1268,04 evra bruto plače.

Razmere oziroma pogoji dela v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva so po besedah Irene Ilešič Čujovič tako slabi, da ni več vprašanje le višine plače, ampak urejanja delovnih razmer. »Zaposleni zaradi pomanjkanja kadra delajo v izredno težkih delovnih razmerah, vse večkrat so klicani na delo zunaj svojega delovnega časa, odreja se jim veliko nadurnega dela, odnosi na delovnem mestu so vse slabši, manjka medsebojnega spoštovanja. Težave so tudi v vodstvu, saj vodstveni delavci nimajo dovolj znanja iz menedžmenta, poleg tega pa je ob pomanjkanju kadra delo seveda težko organizirati,« našteva.

Vendarle izboljšave

Tudi po njenem mnenju reforma, ki jo sprejemajo zdaj, ni takšna, kakršno so si na začetku pogajanj predstavljali. Vendarle pa bo prenova plačnega sistema prinesla nekaj izboljšav. Vse bolj v nebo vpijoča je bila kompresija v spodnji tretjini plačne lestvice, kar pomeni, da so vsi zaposleni do VI. stopnje izobrazbe imeli enako plačilo (minimalno plačo) za svoje opravljeno delo, ne glede na zahtevnost tega. »To bomo vsaj delno popravili v novem plačnem sistemu. Želeli bi si, da bi zaposleni imeli dostojno plačo za opravljeno delo in delovne razmere, ki jih ne bi spravljale v stisko. Nekatere rešitve v novem plačnem sistemu bodo bolj stimulativne, nekaj več možnosti bo dano direktorjem za nagrajevanje zaposlenih, še vedno pa menimo, da smo tudi v novem sistemu v večjem delu ostali v starem sistemu.«

V sindikatu so v okviru pogajanj za nov plačni sistem predlagali tudi mnogo tako imenovanih neplačnih ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti za to, da bi poklici v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva postali privlačnejši. Predlagali so, denimo, uvedbo 24-urnega brezplačnega varstva otrok zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, nominalnega plačila za delo v neugodnem delovnem času, kadrovskih štipendij, poklicnega zavarovanja za psihično in fizično izjemno naporne poklice v zdravstvu in socialnem varstvu. Skupek takih ukrepov, ki jih vlada žal zavrača, bi po njihovem prepričanju privedel do izboljšanja kadrovske slike v dejavnosti.

Pogajanja o reformi plačnega sistema se bližajo koncu, a kljub časovni stiski vladna in sindikalna stran še nista dosegli dogovora. Cilj ostaja, da javni sektor v nov plačni sistem vstopi s 1. januarjem 2025. Na novi plačni lestvici, ki bi se začela uporabljati tedaj, je med najnižjo in najvišjo plačo predvideno razmerje ena proti sedem. Ob vstopu v nov plačni sistem noben javni uslužbenec ne bi imel plače, nižje od minimalne. Javnim uslužbencem naj bi se s prehodom v nov plačni sistem in odpravo plačnih nesorazmerij plače v povprečju dvignile za 25 do 30 odstotkov. Dogovorjen dvig bi razdelili na šest obrokov, prvega bi izplačali s 1. januarjem 2025, zadnjega s 1. januarjem 2028. 

Priporočamo