Lani so na Uradu RS za intelektualno lastnino, ki ga vodi mag. Karin Žvokelj, prejeli 172 nacionalnih patentnih prijav. Potrdili so 153 patentov, kar v primerjavi s preteklimi leti predstavlja precejšen padec.
Kje tiči razlog za to? Se je kaj takšnega zgodilo, kar je vplivalo na inovativnost Slovencev?
»Pri vlaganju nacionalnih patentnih prijav se kaže trend upadanja. Glede na pridobljene informacije padec števila prijav opažajo tudi v nekaterih drugih državah. Vzrok je verjetno vsesplošna nestabilna gospodarska situacija oziroma visoka inflacija. Tudi glede na javno objavljene podatke je bila potrošnja v Sloveniji lani manjša, kar velja verjetno tudi za varčevanje pri vlaganju novih patentnih prijav. Za padec števila prijav so mogoči še drugi vzroki, kot na primer prevzemi slovenskih podjetij. Tuji lastniki imajo centralne oddelke za industrijsko lastnino in večinoma vlagajo prve prijave v tujini, prav tako vsi izumi niso patentabilni, kot rečemo. Zanimanje slovenskih prijaviteljev za varovanje izumov v Sloveniji je tudi očitno manjše – za nekatere prijavitelje je slovenski trg premajhen in že prvo prijavo vložijo pri Evropskem patentnem uradu ali pri mednarodnem uradu Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Za vse izume tudi niso vložene patentne prijave, kar je odvisno od strategije prijavitelja. V več primerih pa gre le za izboljšave, ki ne predstavljajo izumov, za katere se lahko podeli patent.«
Zaposleni v podjetju izumi novo rešitev. Kdo je v tem primeru lastnik patenta: podjetje ali posameznik? Prihaja večkrat do sporov glede tega?
»To področje ureja poseben zakon o izumih iz delovnega razmerja. Od tega, ali je izum službeni ali prost, je odvisno, kdo bo prijavitelj oziroma imetnik patenta. O teh vprašanjih se dogovorita delavec in delodajalec. Če se jima ne uspe dogovoriti, se morata obrniti na poravnalni svet. Ta pri uradu za intelektualno lastnino deluje že od leta 1995. Je izvensodno telo, ki si prizadeva za mirno rešitev spora, ki nastane med delodajalcem in delavcem v zvezi z izumom, ustvarjenim v delovnem razmerju. Primerov je zelo malo, od leta 2016 ne beležimo nobenega.«
Koliko posameznega prijavitelja stane zaščita patenta, denimo, da ga želi zaščiti na evropski ravni?
»Prijavitelj mora najprej pridobiti evropski patent, ki ga podeli Evropski patentni urad, za kar pristojbine zanašajo okrog 5000 evrov. Strošek patentnega varstva je odvisen od števila držav, v katerih želi imetnik evropskega patenta vpisati svoj patent v nacionalni register. Vsaka država pogodbenica evropske patentne konvencije določa svoje pristojbine za vpis evropskega patenta v nacionalni register in za vzdrževanje veljavnosti patenta. Od 1. junija 2023 pa lahko imetnik evropskega patenta vloži zahtevo za registracijo enotnega učinka evropskega patenta. Ta brez dodatnih formalnosti trenutno velja v 17 državah članicah Evropske unije. Strošek pristojbin za vzdrževanje evropskega patenta z enotnim učinkom je za prvih deset let veljavnosti približno 5000 evrov in je bistveno nižji od trenutnih stroškov potrditve in vzdrževanja 'klasičnega' evropskega patenta v štirih državah. V preostalih državah članicah Evropske patentne organizacije pa lahko imetnik še naprej uporabi prej navedeno 'klasično' pot za vpis evropskega patenta v nacionalni register.«
Kaj je lahko patent in česa po zakonodaji ne moremo patentirati? Zakaj so iz patentnega sistema izločeni inovativni kirurški posegi, zdravljenja?
»Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv. Za izume pa se ne štejejo odkritja, znanstvene teorije, matematične metode, estetske stvaritve, načrti, pravila in postopki za umske dejavnosti, igre ali poslovne dejavnosti ter računalniški programi in predstavitve informacij ter kot taki ne morejo biti predmet patentnega varstva. Patent se tudi ne podeli za izum, katerega gospodarsko izkoriščanje je v nasprotju z javnim redom ali moralo, in za izum kirurškega ali terapevtskega postopka, zdravljenja človeškega ali živalskega telesa in diagnostičnega postopka, uporabljenega na človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na proizvode, predvsem na snovi ali zmesi, ki se uporabljajo pri katerem od teh postopkov. Eden od razlogov za tako ureditev je, da se omogoči neovirano zdravljenje ljudi in živali.«
Omenili ste, da nečesa ni mogoče patentirati, če je v nasprotju z javnim redom ali moralo. Kaj bi bilo denimo primer takšnega moralno spornega patenta?
»Denimo izum, ki bi lahko poškodoval druge osebe ali ogrozil njihovo življenje.«
Kdo skrbi in preverja, da si patenta ne prisvoji nelojalna konkurenca?
»Imetnik patenta sam skrbi in preverja, ali kdo krši njegove pravice. Imetnik patenta tudi sam uveljavlja svojo pravico s tožbo pri pristojnem sodišču. Urad v takih sporih ne sodeluje.«
