Humanitarnih kriz je po svetu vse več in Slovenci smo znani kot narod, ki vedno pomaga. Tako v primerih, ko kakšna naravna nesreča prizadene našo državo, kot takrat, ko se v stiski znajdejo drugje po svetu. Slovenija bo letos za humanitarno pomoč v tujini prek ministrstva za zunanje in evropske zadeve predvidoma namenila 11 milijonov evrov. Do zdaj smo za humanitarno pomoč v različnih oblikah, kot so finančna in materialna pomoč ter različni projekti, prispevali dobrih sedem milijonov evrov, do konca leta je načrtovanih še nekaj manj kot štiri milijone evrov.
Slovenija humanitarno pomoč namenja v več oblikah: prek prispevkov mednarodnim organizacijam, kot materialno pomoč, s financiranjem humanitarnih projektov prek slovenskih nevladnih organizacij in prek strateškega partnerja za področje humanitarne pomoči (za obdobje od 2024 do 2028 je bila na javnem razpisu izbrana Slovenska karitas) ter prek izvajalskih ustanov, kakršna je ITF Ustanova za krepitev človekove varnosti.
V letošnjem letu je Slovenija prek mednarodnih organizacij za humanitarno pomoč že namenila 4.310.000 evrov. Do konca leta je za humanitarno pomoč prek mednarodnih organizacij predvidenih še okrog dva milijona evrov od omenjenih štirih milijonov. Prednost bodo imeli prispevki za nujno pomoč v kriznih razmerah, kot so naravne in druge nesreče ter oboroženi spopadi. Humanitarna pomoč sicer nima določenih prednostnih geografskih območij kot razvojna pomoč in je namenjena za krize, kjer lahko prispeva k pravočasnemu in učinkovitemu nujnemu odzivu.
Pomoč Maroku
Tako je bila Slovenija med prvimi državami, ki so poslale pomoč Maroku po lanskem potresu v regiji El Haouz, v katerem je umrlo skoraj 3000 ljudi. Vlada je tedaj 200.000 evrov namenila Maroku prek Mednarodnega odbora Rdečega križa, 200.000 evrov pa prek Slovenske karitas, ki je skupaj s svojim partnerjem Caritas Rabat izvedla večmesečni projekt nujne humanitarne pomoči v obliki razdelitve sanitetnega materiala, šotorov, oblačil, solarnih naprav za zagotavljanje električne energije in pripomočkov za kuhanje. S projektom je Slovenija pomagala približno devetstotim družinam, ki so ostale brez vsega. Zaradi uspešne izvedbe projekta in dobrega odziva bo Slovenija v tem letu svoje aktivnosti v Maroku nadgradila z razvojnim projektom Opolnomočenje žensk na podeželju v delu Maroka, prizadetem v uničujočem potresu septembra 2023, ki si prizadeva za oživitev in izboljšanje dejavnosti družinskega kmetovanja tristotih ranljivih žensk z zagotavljanjem finančne, materialne in tehnične pomoči ter opismenjevanja.
Poleg prispevkov mednarodnim organizacijam in financiranja projektov slovenskih partnerskih organizacij naša država namenja tudi materialno humanitarno pomoč. To v imenu države običajno zagotavljata Uprava za zaščito in reševanje in MORS. Slovenija je letos za Palestino namenila dve pošiljki materialne pomoči v obliki hrane in opreme za nastanitev v skupni vrednosti 772.000 evrov. Materialno pomoč so prispevale tudi slovenske nevladne organizacije, na primer Rdeči križ in Slovenska karitas.
Prek ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti letos financiramo vrsto projektov. Od humanitarnega protiminskega delovanja, zagotavljanja duševnega zdravja in psihosocialne pomoči, podpore skupnostim v konfliktih, skrbi za potrebe ranljivih skupin v različnih državah, na primer v BiH, Palestini, Ukrajini, Moldaviji, Siriji, Afganistanu, Libanonu, Armeniji in Iraku.
Letos smo financirali tudi več humanitarnih projektov slovenskih nevladnih organizacij. Trenutno se izvaja več večletnih projektov: dva v Libanonu ter po eden v Ugandi in Južnem Sudanu. Njihova skupna vrednost v tem letu je 620.000 evrov. V načrtu za letos je še izvedba projektov v Ukrajini v skupnem znesku 645.000 evrov ter izvedba zdravstvene in psihosocialne rehabilitacije žrtev konflikta na Bližnjem vzhodu oziroma dodatna nujna humanitarna pomoč za palestinsko prebivalstvo v vrednosti 500.000 evrov.
Prek strateškega partnerja Slovenske karitas so se letos odzvali na pustošenje hurikana Beryl po otočju Sveti Vincencij in Grenadine ter podprli prehransko varnost in možnost izobraževanja (tudi z gradnjo nove šole) za revne otroke na Madagaskarju v skupni vrednosti 381.704 evre. Prav tako MZEZ s Slovensko karitas načrtuje humanitarno pomoč Palestini in rehabilitacijo žrtev konflikta na Bližnjem vzhodu.
Največ sredstev Ukrajini
Slovenija se sicer redno odziva na humanitarne krize po svetu. Po deležu je največ sredstev v zadnjih letih namenila Ukrajini, a ne na račun preostalih humanitarnih kriz, saj je vlada vsako leto od začetka vojne za Ukrajino zagotovila dodatna proračunska finančna sredstva. Tako smo zagotovili 800.000 evrov za obnovo doma za rehabilitacijo invalidnih otrok v kraju Zaričani v regiji Žitomir, humanitarno pomoč starejšim bolnim in invalidnim osebam ter ženskam z otroki v regiji Harkov in za vzpostavitev centra za psihosocialno pomoč v kraju Visoki v predmestju Harkova. Slovenija je financirala tudi letovanje za otroke in mladostnike iz Ukrajine na slovenski obali lansko poletje. V zadnjih dveh letih je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve projektom prek strateškega partnerja za nujni humanitarni odziv zagotovilo tudi sredstva tudi za donacijo treh reševalnih vozil. Zadnje je bilo posebej opremljeno za prevoz prezgodaj rojenih otrok (z inkubatorejm) v Kijevu. Konec lanskega leta je slovenska vlada namenila tudi neposredno proračunsko pomoč za humanitarno razminiranje vladi Ukrajine v vrednosti 1,5 milijona evrov. Prav tako je dodatna sredstva zagotovila za pomoč palestinskemu civilnemu prebivalstvu.
V okviru projekta Opolnomočenje ranljivih žensk v Libanonu pred nasiljem na podlagi spola, ki ga izvaja Slovenska karitas, so pred kratkim odpremili tudi pošiljko materialne pomoči, ki so jo v okviru projekta prispevala slovenska podjetja in Zdravniška zbornica Slovenije.
Poleg tega Slovenija že več let pomembno prispeva k prehranski varnosti v okviru programa Žito iz Ukrajine, ki ga izvaja Svetovni program za hrano in ki smo ga letos že tretje leto zapored podprli s prispevkom milijon evrov. Prispevek Slovenije je namenjen prevozu žita, ki ga donira Ukrajina v najmanj razvite države podsaharske Afrike, tiste, ki so bile prehransko najbolj prizadete zaradi vojne v Ukrajini. S prispevkom smo podprli prevoz žita v Kenijo, z lanskim prispevkom pa v Sudan. Ciljna država letošnjega prispevka je v postopku izbiranja.
Pomoč palestinskim beguncem
Po eskalaciji konflikta na Bližnjem vzhodu je Slovenija namenila povečana sredstva za Agencijo Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem na Bližnjem vzhodu in prek Svetovnega programa za hrano v skupni vrednosti 2,5 milijona evrov. »S tem želimo prispevati k pomoči prebivalstvu zaradi humanitarne krize na okupiranih palestinskih ozemljih in palestinskemu prebivalstvu na okupiranih palestinskih ozemljih ter v Jordaniji, Libanonu in Siriji,« pravijo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve.
Slovenija večino humanitarne pomoči izvede prek mednarodnih organizacij z vzpostavljenimi močnimi mehanizmi in postopki za zagotavljanje doslednega izvajanja mednarodno sprejetih humanitarnih načel. To so humanost, nevtralnost, nepristranskost in neodvisnost pri svojem delovanju na terenu ter pri delovanju partnerskih organizacij. »Ministrstvo si sicer prizadeva humanitarno pomoč nameniti kar se da učinkovito in v primerih, ko imajo naši slovenski partnerji zagotovljeno ustrezno mrežo v partnerski državi, je lahko prav ta pot najučinkovitejša. Pri vsakem posameznem primeru se pregledajo okoliščine in možnosti domačih izvajalcev in zaupanja vrednih mednarodnih partnerjev, ki izvajajo humanitarno ali razvojno pomoč ter poročajo o porabljenih sredstvih in izvedenih aktivnostih. Izvajajo se tudi redne evalvacije projektov,« odgovarjajo na vprašanje, kako zagotovijo, da pomoč pride v prave roke.
