Ste samostojni podjetnik, vključen v shemo upoštevanja normiranih odhodkov, in na leto ustvarite več kot 60.000 evrov prihodkov? Najbrž ne bo šlo več. Pripravite se na izstop iz sheme, vodenje poslovnih knjig in davek od dobička. Vlada bo znižala mejo za sodelovanje v poenostavljenem sistemu normiranih odhodkov. To je eden od ukrepov, ki jih je sprejela v prvem svežnju davčnih sprememb in jih poslala v parlament.
Najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske normirance pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za polne normirance predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov. Za popoldanske samostojne podjetnike bodo po novem do 12.500 evrov prihodkov priznani normirani odhodki v višini 80 odstotkov, od 12.500 do 30.000 evrov pa v višini 40 odstotkov. Obdavčitev ostaja 20-odstotna. Poleg tega vlada odpravlja tudi normirane družbe z omejeno odgovornostjo.
Ukrep je naletel na precej nasprotovanja in pomislekov podjetnikov, ki bodo morali izstopiti iz tega sistema, zato je minister za finance Klemen Boštjančič naknadno napovedal prehodno obdobje, v letih 2025 in 2026 bodo pogoji za izstop milejši.
Davčni odpustki za tuje strokovnjake
Drugi ukrep, ki je pritegnil več pozornosti, je ugodnejša davčna obravnava za razvojne strokovnjake iz tujine, da bo Slovenija bolj vabljiva za njihovo zaposlovanje: ti bi imeli zmanjšano dohodnino za sedem odstotkov bruto plače. Kdor bi denimo prejemal 100.000 evrov bruto plače na leto, bi mu od izračunane dohodnine na koncu odšteli 7000 evrov. Ta ukrep bi veljal za tuje državljane, stare do 40 let, pa tudi za Slovence, ki v zadnjih dveh letih niso bili davčni rezidenti v Sloveniji. Drugi pogoj pa je, da mora imeti tak zavezanec pri nas zagotovljeno plačo v višini najmanj dveh povprečnih bruto plač; to je približno 4700 evrov. Ugodnejšo obravnavo bi lahko koristili največ pet zaporednih let. Vlada je s tem ukrepom prisluhnila predlogu iz farmacevtske panoge.
Vlada poudarja, da je cilj sprememb prispevati k ustvarjanju spodbudnega okolja za razvojne kadre, povečanje produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti gospodarstva. V gospodarskih združenjih pa so predstavljene ukrepe raztrgali. »V teh ukrepih ni ničesar, kar bi spodbujalo gospodarsko rast,« komentira predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar. »S ponujenimi obliži se ne zdravi padca slovenske konkurenčnosti,« so bili kritični v Gospodarskem krogu, ki predstavlja 15 gospodarskih in kmetijskih združenj ter organizacij. Znova so pozvali k celovitim spremembam za razbremenitev gospodarstva, predvsem razbremenitvi plač.
Vse normirance v isti koš
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) nasprotujejo spremembam uveljavljanja normiranih odhodkov, ker je tak sistem dobrodošel predvsem z vidika administrativnih poenostavitev. »Če vlada meni, da je tak sistem nesorazmeren, potem predlagamo v razmislek možnost znižanja odstotka normiranih odhodkov, ne pa ukinitve. Če je problem nadzor nad normiranci, potem se mora vlada osredotočiti na ta izziv, ne pa metati vseh normirancev v isti koš,« so poudarili na GZS. Ugotavljajo, da je v Sloveniji postala stalna praksa, da se zaradi peščice kršiteljev kaznuje vse samo zato, ker institucije niso sposobne učinkovitega nadzora. Podobno kot se je zgodilo z uvajanjem evidenc delovnega časa.
Davčne olajšave za mlade strokovnjake iz tujine so po oceni GZS sicer dobrodošle, vendar nezadostne in predvsem diskriminacijske do drugih domačih in tujih strokovnjakov.
Na ministrstvu za finance znova poudarjajo, da je to šele prvi paket davčnih sprememb, ki bodo uveljavljene v začetku prihodnjega leta, medtem ko bodo nadaljevali delo v smeri celovite prenove davčnega sistema. Iz državnega sveta pa je že pred odločanjem o omenjenih predlogih davčnih sprememb za normirance in tuje kadre v parlamentu slišati razmislek o vetu.
