Število posvetov z zdravnikom na daljavo v zadnjem času spet nekoliko narašča in bolniki se ne morejo znebiti občutka, da nekatere ambulante družinske medicine še vedno delujejo tako, kot so delovale v koronskih časih, ko fizičen dostop do zdravnika ni bil mogoč. V nekaterih primerih je sicer ta pot veliko lažja tudi za pacienta, vendar pa so primeri, ko bi morali zdravniki paciente obravnavati v živo, saj lahko sicer hitro spregledajo nekatera stanja, ki morda tudi ogrožajo življenja. Na to so med drugim opozorili v društvu bolnikov s krvnimi boleznimi, kjer v zadnjih letih ugotavljajo, da je dostop do osebnih zdravnikov precej omejen. In ker bolniki ob prvih simptomih tudi sami zaradi strahu in nepoznavanja teh odlašajo z obiskom zdravnika, se postavitev diagnoze lahko zavleče tudi za nekaj mesecev.
Na posledice slabe dostopnosti do zdravnikov opozarja tudi Adela Postružnik, zastopnica pacientovih pravic iz Maribora. »Opažam, da se veliko storitev na primarni ravni opravlja po telefonu oziroma na daljavo. Imeli smo primer, ko se je pacientki, voznici avtobusa, ki je bila bolniško odsotna zaradi omotice ter bolečin v vratnem in ledvenem delu hrbtenice ter kolku in ki je bila v postopku čakanja na preiskave, bolniška odsotnost končala s sporočilom SMS, da so bili izdani bolniški listi. Brez termina kontrolnega pregleda zaradi odločitve o nadaljnjem zdravljenju,« navede le enega od takšnih primerov.
Pacienti ji pripovedujejo, da z osebnimi zdravniki komunicirajo prek SMS-sporočil.
»V Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor imajo centralno ambulanto s štirinajstimi medicinskimi sestrami, ki se odzivajo na telefonske klice, vendar se po izjavah pacientov pojavljajo dezinformacije pri prenosu informacij od medicinske sestre oziroma zdravnika v ambulanti izbranega zdravnika. Težava je v tem, da medicinske sestre v centralni ambulanti, ki se dosledno odzivajo na telefonske klice, pacientov ne poznajo, kot jih poznajo medicinske sestre v ambulanti izbranega zdravnika,« opozarja zastopnica, ki se ji zdi nedopustno, da zdravniki obravnavajo paciente na daljavo, še zlasti ob pojavu bolezni in začetku zdravljenja. Po njenem mnenju bi morali med zdravljenjem in ob koncu zdravljenja, ko so bolniško odsotni, pacienti opraviti osebni pregled pri izbranem zdravniku. Na daljavo bi se lahko opravljale le posamezne storitve, kot je izdaja napotnic in receptov za kronične bolnike, ki se izdajajo kontinuirano. V teh primerih bi morali pacienti vsaj enkrat letno opraviti osebni pregled pri izbranem družinskem zdravniku.
Teden dni čakanja na zdravnika
»Postavljanje diagnoze na daljavo je nedopustno. Prav tako je nedopustno, da se v primarnem zdravstvu določajo termini, ki zdaj že presegajo teden dni čakanja na osebni obisk pri zdravniku. To bi moralo biti izjema in le za preprečevanje dolgega čakanja, ne pa v vseh primerih. Ko pacient potrebuje pomoč zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma nenadne obolelosti, bi moral priti na vrsto še isti dan,« je prepričana Adela Postružnik in dodaja, da je zaradi slabega dostopa do družinskih zdravnikov v letih po epidemiji covida-19 povečan pritisk na urgentne centre.
Tudi po mnenju Roberta Cera, ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic, bi moral biti med zdravnikom in bolnikom osebni stik, da zdravnik lahko ugotovi celotno zdravstveno stanje in bolniku na razumljiv način predstavi diagnozo in metode zdravljenja. Pozdravlja možnost, da bi se oblikovale strokovne smernice, po katerih bi se ravnali vsi zdravniki in ki bi določale, v kakšnih primerih je obravnava na daljavo možna. Za to se zavzemajo tudi v skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer so prejšnji teden povedali, da z dostopnostjo javnega zdravstva bolniki ne morejo biti zadovoljni. Število posvetov z bolniki na daljavo, ki so postali med pandemijo covida-19 stalnica, po lanskem upadu letos v ambulantah znova narašča. Podatki ZZZS kažejo, da je bilo v letošnjem prvem polletju takšnih posvetov za slabo desetino več kot v istem obdobju lani, medtem ko pri prvih in ponovnih kurativnih obiskih ni bilo tako znatnega porasta. Vprašanje, ki se postavlja in ostaja še brez odgovora, je, ali je takšno dogajanje posledica letošnje stavke zdravnikov, omejenih možnosti fizičnih obiskov v ambulantah ali siceršnjega razvoja v zdravstvu.
»Zanimivo bo trend spremljati v prihodnje: ali se bodo ustalili na določeni ravni v skladu z medicinsko doktrino in razvojem tehnologije oziroma bodo še upadali ali pa bodo začeli ponovno naraščati. Odprto ostaja vprašanje, ali je rast posvetov na daljavo v tem letu v primerjavi z 2023 v ambulantah družinske medicine in dispanzerjih za ženske posledica stavke in omejenih možnosti fizičnih obiskov ali gre za vzpostavljanje določene ravni tovrstnih obravnav v skladu z medicinsko doktrino in razvojem tehnologije. Zaradi razvoja tehnologije pa je pričakovati, da bo določen obseg in delež posvetov na daljavo dolgoročno ostal,« pravijo na ZZZS, kjer stroko že dalj časa prosijo, naj določi, kdaj je obravnava na daljavo primerna možnost in kdaj ne. Gre za strokovna vprašanja, ki jih mora na nacionalni ravni skladno z zakonom opredeliti razširjeni strokovni kolegij na vladi.
Ko telefon zvoni v prazno …
Velikokrat se težava pojavi tudi tedaj, ko pacienti ne morejo priklicati svojega zdravnika oziroma se jim ta na njihov klic ne odzove. Tako lahko včasih traja tudi nekaj dni, da pridejo do svojega zdravnika. Na ZZZS ugotavljajo, da so številni izvajalci že posodobili telefonijo, saj se je izkazalo, da posamezne zavarovane osebe v ambulanto pokličejo tudi po več kot desetkrat in dejansko število zavarovanih oseb, ki dnevno pokličejo, ni tako veliko, da se ne bi zmogli v ustreznem času odzvati z vrnitvijo klica.
V Celju dobro urejeno
Pozitivne izkušnje imajo v Celju. Zastopnici Olga Petrak in Cvetka Jurak sta nam povedali, da v tamkajšnjem zdravstvenem domu telefonske klice pacientov zunaj ordinacijskega časa zdravnikov sprejemajo v ambulantah, za sprejem klicev in e-pošte v ordinacijskem času pa so uvedli klicne centre, v katerih so zaposleni administratorji. Ti so v stiku s pacienti v ordinacijskem času ambulant, kar omogoča nemoteno delo zdravstvenih delavcev. Na podlagi pogovora s pacienti za njih urejajo zadeve, za katere so pristojni. Vse nujne primere neposredno vežejo v ambulanto izbranega osebnega zdravnika. Zaradi obilice klicev ne morejo vseh sprejeti sproti, a čez dan vrnejo klic vsem klicateljem. Pacienti, ki niso vešči elektronske komunikacije, za stik z zdravniki uporabljajo tudi navadne poštne nabiralnike, te najdejo ob vhodu v ZD ali na vratih ambulant.
Ugotavljata, da želijo biti nekateri pacienti obravnavani po telefonu ali e-pošti, ker za obisk pri zdravniku ne najdejo časa. Nekateri se pritožujejo, ker pričakujejo prejetje zdravstvene dokumentacije po e-pošti, vendar v skladu z veljavno zakonodajo varovanja osebnih podatkov to ni dopustno oziroma mora biti pošta posebej varovana. »Po najinih izkušnjah lahko za celjsko območje rečeva, da so vsi nujni primeri obravnavani še isti dan,« pravita zagovornici in kot primer dobre prakse navajata ZD Celje, kjer imajo deset specializantov družinske medicine in za dva pričakujejo, da bosta vpisovanje novih pacientov začela oktobra.
Tudi v ZD Ljubljana, kjer redno spremljajo izvedbo obravnav pri izbranih zdravnikih, opažajo, da si bolj kot zdravniki posvete na daljavo želijo pacienti. Na vprašanje, kdaj je takšna obravnava dopustna, odgovarjajo, da vsak zdravnik strokovno presodi kdaj, če sploh, je obravnava na daljavo primerna. Spodbujajo osebno obravnavo v ambulanti, ker so prepričani, da sta osebni stik in zaupanje najpomembnejša. »Žal pacienti velikokrat želijo opraviti storitev na hitro, na oddaljeni način, zaradi vztrajanja zdravniki popustijo. Menimo, da je na oddaljeni način možno naročanje na pregled, naročanje receptov ali medicinsko-tehničnih pripomočkov ter kontaktiranje v zvezi z bolniško odsotnostjo.«
Številni še vedno brez zdravnika
Še vedno pa ostaja žgoče vprašanje pomanjkanja osebnih zdravnikov, kar opažajo tudi na Gorenjskem. Avgust Rebič, zastopnik pacientovih pravic iz Kranja, pravi, da se ti problemi rešujejo z nadomestnimi ambulantami, kjer je pacient sicer obravnavan, ni pa to taka obravnava kot pri osebnem zdravniku, kjer zdravnik bolje pozna pacienta in vse njegove zdravstvene težave. V Sloveniji je bilo 30. junija letos brez izbranega osebnega zdravnika oziroma pediatra 141.827 zavarovanih oseb oziroma 6,7 odstotka vseh, pri čemer je treba dodati, da število vključuje tudi 35.043 tujih državljanov, ki začasno prebivajo v Sloveniji. Na podlagi veljavne ureditve, o kateri sta se v preteklosti dogovorila sindikat Fides in vlada, ter veljavne zakonodaje zavarovanim osebam v takih primerih preostane to, da si poiščejo še prostega družinskega zdravnika drugod, pri tem lahko preverijo možnosti na spletni strani ZZZS, na kateri podatke dnevno posodabljajo, in pri posameznih izvajalcih. Glede na veljavno ureditev to lahko pomeni tudi iskanje zdravnika v drugem kraju zunaj kraja bivanja zavarovane osebe. Po zadnjih podatkih na dan 11. september je bilo 86,2 tima družinske medicine oziroma 9,1 odstotka vseh, ki še niso dosegali meje za zavračanje zavarovanih oseb in so zato še dolžni sprejeti nove zavarovane osebe.
