»V okviru priprav predlogov davčnih sprememb smo identificirali ključne razvojne izzive obstoječega davčnega sistema, ki bi jih bilo smiselno podpreti z ustrezno oblikovanimi davčnimi ukrepi. Tako smo pripravili nabor ukrepov, s katerimi bomo podprli ustvarjanje spodbudnega okolja za razvojne kadre, s tem pa bomo okrepili gospodarstvo in dodano vrednost. Glavni namen torej ni zagotavljanje dodatnih javnofinančnih prihodkov, ki jih je pravzaprav tudi nemogoče natančno oceniti. Lahko pa potrdimo, da bodo vplivi na javne finance pozitivni, saj se bo preko različnih spodbud, ugodnosti, ki jih sedaj ni bilo, pripomoglo k povečani gospodarski rasti in izboljšanju poslovanja podjetij,« so nam na ministrstvu za finance utemeljili smisel predlaganih davčnih sprememb, o katerih je potekala enomesečna javna razprava, ki se je ta teden iztekla.

Precej pripomb

»Število odzivov se razlikuje glede na posamezni zakon, največ pripomb pa smo prejeli na predlog novele zakona o dohodnini. Tu se večina prejetih odzivov nanaša na spremembe pri normirancih. Vse prejete odzive bomo temeljito proučili in v največji možni meri upoštevali pri pripravi končnega predloga sprememb, ki naj bi začele veljati s 1. januarjem 2025,« so še dodali na ministrstvu, kjer po prvem paketu že pripravljajo še druge.

Od prvotnih predlaganih sprememb je že ob začetku razprave zaradi precejšnjega odpora odpadel predlog o izdajanju računov na avtomatih za prodajo blaga. »S tem smo želeli nasloviti predvsem opozorila dela gospodarstva o nelojalni konkurenci in izboljšati davčni nadzor, a smo ob upoštevanju prejetih pripomb in dodatni proučitvi ugotovili, da zastavljene cilje lahko dosežemo tudi na drugačen način. Avtomati bodo tako po novi rešitvi morali biti elektronsko povezani s finančno upravo in ji poročati o prodajah iz avtomata, ne bodo pa dolžni izdati računa. Predlagan ukrep sporočanja podatkov o prodaji preko avtomatov bo prispeval h krepitvi davčne kulture in omogočil davčni nadzor te prodaje,« so pojasnili na ministrstvu.

Občutljive spremembe

A nekateri poznavalci menijo, da bi v tem času morda kazalo opustiti še kakšno ali celo kakršno koli spremembo. »Pri predlaganih davčnih spremembah gre za neke minimalne popravke in stvari, ki naj bi delovale šele čez nekaj časa. Ne vidim nikakršnih možnosti za resnejšo spremembo davčnega sistema, ki bi lahko začela delovati v tem mandatu. Vlada je zamudila najbolj ugoden del političnega cikla, saj se davčne spremembe običajno delajo v začetku mandata, ker je pri njih poleg primernega političnega trenutka treba ujeti še začetek koledarskega leta. A v koalicijski pogodbi ni bilo kakšne resne analize o tem področju, ustrezne strokovne pomoči pa niti niso iskali. Za karkoli resnejšega je torej prepozno, toliko političnega refleksa pa tudi imajo, da česa kočljivega ne bodo uvajali leta 2026 v zadnjem letu mandata. Iz sestave strokovnih svetov, v katere so vključili različne deležnike, sindikaliste in odvetniške pisarne, je jasno, da lahko gre le za posamične interesne popravke znotraj obstoječega sistema brez posebnega fiskalnega učinka,« meni ekonomist dr. Bogomir Kovač. »Davčne sisteme je treba spreminjati s tresočo roko, torej je treba spremembe zelo dobro premisliti in natančno vedeti, kakšni so učinki. V Sloveniji imamo manj kot ducat ljudi, ki bi te zadeve poznali in bili sposobni sistemsko pripraviti takšno zakonodajo, a jih vlada ni poklicala. Gre bolj za improvizacijo, zato bi bilo najbolje pustiti davčni sistem pri miru in se ga lotiti v naslednjem obdobju. In to ne z vsakoletnimi popravki, kot je običaj te in tudi prejšnjih vlad, temveč z zelo strokovno, sistematično analizo in s spremembami, ki bi lahko veljale deset, 20 let. V nasprotnem primeru se le povečujejo davčni kaos, računovodska zadrega in negotovost v podjetjih ter med davkoplačevalci,« poudarja Kovač.

Nejasni učinki

Eden od predlaganih ukrepov, ki naj bi k nam privabili visoko kvalificirane kadre iz tujine, je ugodnejša davčna obravnava v obliki zmanjšane dohodnine, in sicer v višini sedmih odstotkov letne bruto plače za do 40 let stare tujce ali Slovence, ki so bili v tujini vsaj pet let. »To je tipičen primer poteze, ki želi biti zelo določna, a ustvarja neenak položaj, kar lahko sistemsko prinese več problemov kot koristi. Morda to spodbudi kakšno razvojno spremembo, morda pa sproži le nove prilagoditvene anomalije. Tudi povišanje DDV na sladke pijače se sicer zdi koristen predlog, a ni jasno, kaj se bo zgodilo s prevalitvijo in strukturo cen. Davčno spremembo je v takih primerih pametno podpreti še s kakšnim drugim ukrepom, da zares vplivaš na obnašanje potrošnikov,« razmišlja o nekaterih predlaganih spremembah Kovač.

Manj kritičen do predlaganih sprememb, a vseeno ne najbolj zadovoljen z njimi, je Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije, ki je kot član strateškega sveta podal svoj odziv na najbolj smiselne spremembe, ni pa sodeloval pri oblikovanju konkretnih predlogov, ki so jih pripravili na ministrstvu. »Celoten paket sprememb davčnih zakonov lahko označim za obsežnega, vendar z vidika vpliva na rast produktivnosti in mednarodne konkurenčnosti za relativno medlega. Spremembe pri zakonu o dohodnini, kot je posebna osebna olajšava za nove rezidente, omogočajo privabljanje ozkega števila tujih strokovnjakov pod relativno omejenimi pogoji. Predstavljeni predlogi davčnih sprememb so splošno gledano nesistemski, ne prispevajo k stabilnosti davčnega okolja v Sloveniji in ne naslavljajo ključnih izzivov, s katerimi se sooča gospodarstvo. Vseeno pa je treba tudi priznati, da je končen paket sprememb bolj ugoden, kot je bilo videti še na začetku pogovorov o davčnih spremembah. Nekateri predlogi davčnih sprememb so dobri in bi jih veljalo razširiti ali preoblikovati. V predlogih je čutiti zavezo k sledenju nevtralnemu fiskalnemu učinku, zato tudi nobeden nima zelo velike finančne teže,« ocenjuje Ivanc, ki med največje probleme našega davčnega sistema šteje visoko obdavčitev dela in preveč skromne spodbude zagonskim podjetjem, premajhno razvojno naravnanost in prevelike socialne prispevke.

Od davčnih sprememb so si obetali več in upali predvsem na večjo razbremenitev plač tudi na Obrtno-podjetniški zbornici, kjer se bojijo, da bi predlagano znižanje zgornje meje za normirance oziroma za poenostavljeno poslovanje samostojnih podjetnikov lahko povečalo sivo ekonomijo, predlagano olajšavo za nerezidente pa bi raje razširili še na domače ključne kadre, da ne bi bilo razlik.

Težavni časi

Sicer pa Kovač opozarja, da bi na večji davčni primež in težave z davki ter še čim pri nas v prihodnje lahko vplivalo tudi sedanje dogajanje v Evropski uniji in zunaj nje. »Ljudje v EU se čutijo vedno bolj prikrajšane in ko jim serviramo vse več stvari, ki nas ogrožajo varnostno, socialno in še kako drugače, je to dobro gojišče za vedno bolj radikalen populizem. Doživeli smo že energetsko krizo, inflacijo, vse bolj bo treba razmejevati med maslom in topovi, ki doma ne bodo ravno zelo uporabni. Če vam kdo reče, da bo v okviru EU treba sodelovati pri 500-milijardni sanaciji države v vojni, medtem ko Slovenija že leto dni ne more razrešiti problema stanovalcev nekaj deset poplavljenih hiš v Savinjski dolini, to vzbuja jezo. Tak revolt se že vidi v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem in se stopnjuje. Zaradi tega sredinske in leve stranke izgubljajo tla pod nogami, poigravanje s čustvi in realno stisko ljudi pa daje zagon desnim strankam, ki ponujajo poenostavljene odgovore. Evropski projekt ni bil še nikoli v večji nevarnosti kot danes. Ne zato, ker ni bil najbolje zasnovan, ampak ker ni pravih voditeljev in ker ZDA tlačijo EU bolj, kot je dobro tudi za njih. Če se bo zlomila Evropa, ki zdaj slepo sledi ameriškim interesom v boju na globalni fronti, in to na račun blaginje njenih ljudi, bo to nazadnje škodilo tudi ZDA. Nekatere dosedanje napačne politične odločitve zdaj že kažejo posledice zlasti v Franciji, ki je zelo močno določala evropsko povojno agendo in vodila evropsko združevanje, zdaj pa se je znašla v težkem položaju z nepredvidljivimi posledicami za Evropo in svet,« naš sogovornik izpostavlja še nekoliko širšo sliko, ki bi lahko imela tudi za nas in naše žepe precej usodnejše posledice kot sedanje davčne spremembe.