Da je kolesarjenje pri nas vse bolj priljubljeno, ne gre dvomiti, o tem smo večkrat pisali tudi na straneh našega časopisa. V Sloveniji uporablja kolo za pot na delo in po opravkih 33 odstotkov odraslih prebivalcev, ki kolesarijo povprečno tri dni v tednu, ugotavljajo avtorji zadnje dostopne obširne analize o nezgodah kolesarjev in voznikov e-skirojev, ki je leta 2021 izšla pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Po tedaj dostopnih podatkih se z rekreativnim/športnim kolesarjenjem ukvarja kar 43 odstotkov odraslih, ki kolesarijo v povprečju dva dni tedensko.

Kot kolesarski narod s kolesi redno premagujemo tudi daljše razdalje v mestih in naravi, medtem ko je pri električnih skirojih zgodba nekoliko drugačna. Njihova priljubljenost je tesno povezana z vzponom elektrifikacije cestnega prometa v zadnjih letih, ko so ob električnih kolesih za premagovanje krajših razdalj svoje mesto našli tudi električni skiroji. Koliko električnih skirojev šviga po naših cestah, ne vemo. Ločenih evidenc za e-skiroje ne vodimo in uporabnikom teh prevoznih sredstev tudi ni treba evidentirati.

Egoistični v prometu

Če tako kolesarjenje kot uporaba električnih skirojev veljata za okolju prijazna načina prevoza, sta s svojo vse večjo prisotnostjo v prometu v zadnjih letih tudi tarča nezadovoljstva in slabe volje drugih, ranljivejših udeležencev v prometu. Slišati je pritožbe nad agresivno vožnjo kolesarjev in (pre)večkrat objestno vožnjo voznikov električnih skirojev.

Za oceno kulture vožnje voznikov električnih skirojev in kolesarjev smo se obrnili na Simono Felser, direktorico Agencije za varnost prometa (AVP). »Začeli bi lahko s kulturo na splošno. Pomanjkanje prometne kulture v družbi se z uporabe osebnih avtomobilov širi tudi na druge udeležence, ki si delijo prometni prostor. V delitvi tega prostora smo nestrpni, nepotrpežljivi in kdaj tudi agresivni.« To posledično pomeni, da se tudi v vlogi kolesarja ali voznika e-skiroja vedemo egoistično.

Simona Felser opozarja, da uporabniki e-skirojev ne upoštevajo pravil varne vožnje in se premalo zavedajo tveganj ter pasti vožnje z e-skiroji. »Zaradi električnega pogona so to zelo tiha in hkrati tudi relativno hitra vozila, s katerimi je dovoljeno voziti s hitrostjo do 25 kilometrov na uro. Pešci jih običajno opazijo šele takrat, ko so v neposredni bližini, kar pri njih še bolj okrepi tudi občutek objestne vožnje voznikov e-skirojev – hitro se nam približajo in hitro odpeljejo naprej. Zato je naloga voznikov e-skirojev, da so bolj pozorni na ravnanje in gibanje drugih, predvsem ranljivih udeležencev v prometu. Če si hitrejši, to ne pomeni, da si lahko bolj predrzen.« Ravno v tem tednu se je sicer začela nacionalna preventivna akcija »Mikromobilnost«, ki se bo osredotočila na varnost na kolesu, e-kolesu in e-skiroju. Do 19. maja bodo policisti poostreno nadzirali promet in ugotavljali kršitve kolesarjev ter voznikov lahkih motornih vozil (e-koles in e-skirojev) in pešcev.

Kliči 113, a kaj potem ...

Predrznost med vožnjo in ignoriranje ranljivejših in počasnejših udeležencev v prometu, kot so gibalno ovirani in starejši, sta velika črna pika ne le voznikov motornih vozil, ampak tudi voznikov e-skirojev in kolesarjev. Kako naj pešci (ali drugi udeleženci prometa) ukrepajo, če so priče prehitrega in nevarnega voznika na dveh kolesih? V primeru ogrožanja naj pokličejo interventno številko policije 113 in spremljajo ravnanje nevarnega udeleženca ter so previdni. »Predvsem naj najprej poskrbijo za lastno varnost in se umaknejo,« pravijo na generalni policijski upravi.

- 24.02.2023 - Simona Felser, direktorica AVP - Javna agencija RS za varnost prometa - //FOTO: Tomaž Skale / Foto: Tomaž Skale

Simona Felser, direktorica AVP: »Elementov pozornosti, torej tega, na kar je treba biti pozoren, je danes v prometu bistveno več kot nekoč. Ko k temu dodamo uporabo mobilnih telefonov pri udeležencih in vpliv alkohola ter psihoaktivnih snovi, to še poveča možnost nesreč.« / Foto: Tomaž Skale

Velika nevarnost za voznike električnih skirojev in tudi druge udeležence v prometu so predelani e-skiroji, katerih hitrost bistveno presega še dovoljenih 25 kilometrov na uro. Težave pri njihovem lovljenju ima tudi policija, saj je zakonodaja na tem področju, milo rečeno, luknjasta. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, je srž težave v dokazovanju, da »predelan« e-skiro presega dovoljeno hitrost. Ker so e-skiroji v zakonu o pravilih cestnega prometa opredeljeni kot »lahko motorno vozilo«, zanje ne velja člen zakona o motornih vozilih, ki policiji daje pooblastilo, da lahko takšno vozilo zaseže. »Zato e-skiroja, za katerega sumijo, da je predelan, ne morejo zapeljati na tehnični pregled, kjer bi to lahko potrdili.«

Kako lahko policija torej ukrepa, ko objestnež divja po ulici s hitrostjo, denimo, 40 ali 50 kilometrov na uro? Izmeri hitrost z laserskim merilnikom, kar pa je zaradi neravnih in ozkih površin vozila težavno, odgovarjajo na ministrstvu. Zavedajo se, da je vse večja priljubljenost e-skirojev izpostavila potrebo po dopolnitvi predpisov. To se bo zgodilo z resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030, kjer so med predlagane ukrepe med drugim uvrstili poenostavitev postopkov zasega lahkih motornih vozil, ki niso skladna s področno zakonodajo, in povečanje pristojnosti policije, inšpekcijskih služb ter občinskih redarstev ob ugotovljenih tehničnih odstopanjih e-skirojev, lahkih motornih vozil in e-koles.

Vse pogostejša policijska statistika

Električni skiroji so nedvomno odlična izbira za hitro in udobno premikanje po mestu, a le, če med vožnjo upoštevamo pravila in druge udeležence ter uporabljamo čelado. Zaradi višjih hitrosti, velikosti koles, infrastrukture, ki ima lahko na površini različne razpoke in druge neravnine ali tudi ovire, so lahko ob zaviranju precej nestabilni, vozniki pa bolj podvrženi padcem. »Statistika za leto 2023 kaže, da so 62 odstotkov nesreč z udeležbo e-skirojev povzročili vozniki e-skirojev sami,« pojasni Simona Felser.

Kršitve cestnoprometnih predpisov (CPP)

Kolesarji

2023: 4967

2022: 5720

2021: 4745

 

Vozniki e-skirojev

2023: 879

2022: 732

2021: 247

Pri nesrečah, v katere se zapletajo velikokrat nepazljivi in prehitri uporabniki električnih skirojev, ne gre le za nesreče z gmotno škodo, ampak prihaja tudi do hujših telesnih poškodb. Tako so policisti letos aprila iskali voznika e-skiroja, ki je na pločniku Šmartinske ceste trčil v peško in jo pri tem huje poškodoval, a vseeno odpeljal s kraja nesreče. Drug voznik e-skiroja ni upošteval znaka rdeče luči in je zapeljal na cesto, vanj pa je trčil voznik osebnega vozila. Po padcu z e-skirojem zaradi neprilagojene hitrosti na cesti od Gore pri Komendi proti Križu je bilo ogroženo življenje komaj 14-letne voznice ...To je le nekaj primerov nesreč z e-skiroji, ki smo jih zasledili v policijskih poročilih iz aprila.

Policijska statistika je zgovorna: če je bilo v letu 2020 zabeleženih 50 prometnih nezgod z e-skiroji, je številka 2022 poskočila že na 233 udeleženih voznikov e-skirojev, lani pa jih je bilo 234. Smrtnih žrtev lani nismo imeli, sta pa v nesreči leta 2022 izgubila življenje dva voznika e-skiroja. V obeh letih se je huje poškodovalo približno 30 voznikov, lažje pa več kot 140. In letos? Do 28. aprila je policija obravnavala 36 voznikov e-skirojev, od katerih jih je bilo šest huje poškodovanih, 25 pa lažje. Za enako obdobje lani so številke primerljive: 39 nesreč, tri hujše in 28 lažjih poškodb. Do omenjenega datuma je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 243 kolesarjev, med njimi se jih je 31 huje telesno poškodovalo, 176 pa lažje. Za razliko od lanskega leta smrtnih žrtev ni bilo. Lani je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1505 kolesarjev (med njimi je bilo osem smrtnih žrtev), leta 2022 pa 1528 (11 mrtvih). Število hujših in lažjih poškodb je bilo v obeh letih podobno: okoli 237 hudih telesnih poškodb in dobrih 1000 lažjih. Seveda gre za nesreče, ki jih zajame policijska statistika. Nesreče z manjšimi buškami in odrgninami, ki jih policija ne obravnava ali po katerih udeleženci ne potrebujejo zdravniške pomoči, niso zajete v teh statistikah, kar pomeni, da je nesreč še več.

Mozaik ukrepov

Zakaj se kljub rednim opozorilom in preventivnim akcijam zdi, da ni ustreznega učinka? »Pri e-skirojih in e-kolesih gre za relativno novi obliki mobilnosti in ozaveščanje je del aktivnosti, ki opomni na tveganja,« odgovarja Simona Felser. Tudi za del prometa, ki vključuje kolesarje in voznike e-skirojev, velja, da je spremenjeno obnašanje ključno za dvig kulture. »Ozaveščanje je eden od delov v mozaiku prometne varnosti, ki pa je nujen.«

Izvajanje nadzora in sankcioniranja zahteva predhodno vpeljavo ustreznih ukrepov, ki omogočajo, denimo, prisilno zaustavitev uporabnika, ki z vožnjo ogroža druge. Kot smo že omenili, takšnih ukrepov pri nas še nimamo, ker tudi nimamo evidenc o lastništvu in specifikacijah določenih e-skirojev. Na agenciji si želijo, da bi ukrepe za večjo varnost v prid uporabnikov v delih, ki to omogočajo že zdaj, skozi zakonodajo že tudi implementirali. Že spomladi 2022 so tudi dali pobudo za dvig starostne meje pri uporabi e-skirojev in uporabo zaščitnih ukrepov (čelade), v pripravi je program usposabljanja osnovnošolcev po vzoru kolesarskega izpita, s katerim se bodo otroci seznanili z dejavniki tveganja in posledicami pri uporabi e-skiroja. »Žal starši e-skiro še vedno prevečkrat prepoznavajo kot ustrezno alternativo prevoza za otroka,« dodaja Felserjeva. »Preplet infrastrukture, pravil, prometne kulture in nadzora prispeva k večji prometni varnosti. Osredotočenost na eno področje – na primer na ozaveščanje, da bi spremenili prometno kulturo – ne bo dosegla učinka,« je prepričana sogovornica.

Naj zaključimo z zanimivo ugotovitvijo mednarodnih raziskav, ki so pokazale, da ljudje z manj izkušnjami z e-skiroji in e-kolesi pogosteje vozijo z maksimalno hitrostjo – kljub občutku negotovosti. Kombinacija visoke hitrosti in neobvladovanja vozila pa, kot vemo, še hitreje pripelje do neželenih posledic in nesreče. 

Priporočamo