Temperature še kar vztrajajo nad 30 stopinjami Celzija in nič ne kaže, da bo kmalu kaj drugače. Morje je marsikje (pre)toplo, tako da se lahko le še ob kakšnem jezeru, morda reki malo bolj ohladimo. In doma? Odvisno od okoliščin. V mestih se čez noč ohladi manj kot kje ob gozdu. Medtem ko na Goriškem pripeka za 36 °C, je v Bohinju malce bolj prijetno. Tako tudi ni enotnega recepta, kaj pravzaprav lahko storimo, da nam vročina doma ne skuha možganov. Tudi ni vsaka rešitev enako dobra ... in cenovno najbolj smiselna. Zato smo se tokrat iskanja odgovora na vprašanje, kaj je najbolje storiti, lotili z vidika potrošnika – kako lahko morda kaj privarčujemo ter kaj se nam izplača in kaj ne?
Telo se trudi ohladiti lastno jedro
Preden se poglobite v iskanje rešitev, je smotrno oceniti potrebe. Dejavniki, kot so velikost doma, število stanovalcev, kakovost izolacije in tipične zunanje temperature, so pomembni pri določanju najboljše strategije hlajenja. Dobro izoliran dom z energetsko učinkovitimi okni morda zahteva manj agresivne načine kot starejša stavba s slabšo izolacijo.
Pregled razpoložljivega
Kaj imamo na voljo? Z vidika tehnologije predvsem prenosne in tradicionalne klimatske naprave, različne vrste ventilatorjev in tudi številne načine učinkovitega prezračevanja. Vsak od teh ima svoje prednosti in slabosti.
Tradicionalni klimatski sistemi, če začnemo tu, so vse bolj priljubljen način hlajenja. Centralna klima, ki hladi celotno hišo, je idealna za večje domove, vendar sta njena namestitev in delovanje lahko draga. Nasprotno manjše klimatske naprave, ki imajo tako zunanjo kot notranjo enoto (teh vidimo največ), ponujajo bolj ciljni pristop s hlajenjem določenih prostorov. Ti sistemi so običajno bolj energetsko učinkoviti od centralnih klimatskih naprav, vendar še vedno zahtevajo znatno naložbo.
Med prednostmi tega načina običajno navajajo učinkovito in hitro hlajenje. Če imamo termostat, ki omogoča programiranje, lahko bolje upravljamo energijo. Po drugi strani je poraba visoka, prav tako začetni stroški namestitve, kasnejšega vzdrževanja in popravil.
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije vsake toliko testirajo klimatske naprave. Kakšni so izsledki, smo jih vprašali. »Potrošniške organizacije že več let redno testiramo stenske klimatske naprave v tako imenovani 'split' izvedbi, torej z notranjo in zunanjo enoto, in sicer modele z močjo 2,5 in 3,5 kW, katerih uporaba je v gospodinjstvih najbolj razširjena,« je pojasnila Barbara Primc iz Zveze potrošnikov Slovenije. »Preden kot običajni potrošniki kupimo klimatske naprave in jih pošljemo na test, vsakokrat temeljito pregledamo ponudbo na trgu. Ugotavljamo, da je ta velika, potrošnikom je na voljo pester nabor klimatskih naprav v različnih cenovnih razredih. Razlike v cenah so precejšnje, prav tako v kakovosti.«
Ugotavljajo še, kot je dejala sogovornica, da ceno zvišujejo predvsem dodatne funkcije, ki bolj ali manj pomembno vplivajo na udobje – denimo upravljanje na daljavo, časovnik, tipala, ki zaznavajo število ljudi v prostoru in temu prilagodijo režim delovanja, medtem ko nekateri modeli omogočajo tudi samodejno optimiziranje različnih načinov delovanja na podlagi analize vzorcev uporabe prostora. »Glede na to, da te funkcije in dodatki vplivajo na ceno izdelka, velja premisliti, kaj v resnici potrebujemo in brez česa bi brez težav 'preživeli',« je še dodala sogovornica.
Zanimivo je, da čeprav testi potrošniških organizacij pogosto pokažejo, da najboljši izdelki niso nujno najdražji, pri klimatskih napravah to ne velja. »Cene dobro ocenjenih 2,5-kilovatnih naprav na naših testih se začnejo pri okrog 1200 evrih, v močnejši kategoriji pa pri okrog 1500 evrih. V zadnjih dveh letih opažamo, da se je povečala ponudba dobro ocenjenih močnejših modelov, ki sicer za delovanje porabijo več energije in so na naših testih, kjer ima energijska učinkovitost naprave največjo težo, zaradi tega dobivali slabšo skupno oceno.«
Vse boljši izkoristki
Sicer so sodobne klime vse bolj učinkovite in dosegajo čedalje boljše izkoristke. Koliko energije bo klimatska naprava porabila za delovanje, je odvisno od več dejavnikov, kot so velikost prostora, v katerem je nameščena, osončenost, izolacija, drugi viri toplote v prostoru, pogostost delovanja naprave, zunanje temperature, uporaba naprave samo za hlajenje ali tudi za ogrevanje in podobno.
Glede primerne izbire takšne naprave pri Zvezi potrošnikov svetujejo naslednje: »Predvsem je treba izbrati ustrezno močno napravo. Na splošno velja, da za običajno visok prostor, torej dva metra in pol, ter velik do 40 kvadratnih metrov zadostuje 2,5-kilovatna naprava. Za večjega, do 55 kvadratnih metrov, potrebujemo 3,5-kilovatno. Ta je prava izbira tudi, če v prostor večji del dneva sije sonce, enako velja, če je stavba slabše izolirana in so vgrajena še stara okna, ki slabo tesnijo.« Pri izbiri je treba upoštevati tudi energijsko učinkovitost klimatske naprave. Temu podatku pri testiranjih dajejo posebno težo.
Če se vrnemo k vrstam oziroma načinom hlajenja: alternativa vgrajenim so prenosne klimatske naprave. Za tiste, ki iščejo manj permanentno rešitev, te ponujajo prilagodljivost in udobje. Po potrebi jih je mogoče premikati iz sobe v sobo in običajno potrebujejo le okno v bližini za odzračevanje vročega zraka. Med prednostmi takšnih rešitev je to, da stalna namestitev ni potrebna, da torej lahko, glede na potrebe, hladimo različne prostore, nižji so tudi, v primerjavi z drugimi vrstami klimatskih naprav, začetni stroški. Vendar: te naprave so manj učinkovite kot vgrajeni sistemi, lahko so hrupne in najti moramo način, da vroči zrak naprava izpuhne ven, kar je običajno skozi priprto okno.
Ventilatorji in prezračevanje
Potem so tu seveda še ventilatorji in prezračevanje. Čeprav ventilatorji ne znižujejo temperature, izboljšajo kroženje zraka, zaradi česar se človek počuti bolj ohlajenega, saj izhlapeva znoj s kože. Zlasti stropni ventilatorji lahko bistveno povečajo udobje v prostoru. Združevanje ventilatorjev z naravnim prezračevanjem, kot je odpiranje oken v hladnejših delih dneva, je lahko učinkovita in poceni strategija hlajenja. Prav tako uporaba ventilatorja za preusmerjanje hladnega zraka iz klimatiziranega (ali hladnejšega) prostora v druge dele doma.
Ventilatorji zelo dobro delujejo, če jih uporabimo v povezavi z drugimi strategijami hlajenja. Denimo z razvlaževalniki, s katerim zmanjšamo raven vlage v prostoru. Suh zrak deluje hladnejše in omogoča, da so ventilatorji učinkovitejši.
Ponoči lahko nižje nočne temperature izkoristite tako, da postavite ventilatorje blizu odprtih oken, da vpihujejo hladen zrak. Čez dan zapremo okna in spustimo žaluzije, da ujamemo hladen zrak v notranjosti.
Prednosti ventilatorjev so nizka poraba energije ter poceni nakup in delovanje. Slabosti: ne znižujejo sobne temperature, manj učinkoviti so pri ekstremni vročini.
Pri Zvezi potrošnikov so jih nedavno nekaj testirali. Ugotovitve? »Cene najbolj preprostih namiznih in talnih modelov z osnovnimi funkcijami – tri do pet nastavitev hitrosti pihanja, izbira smeri pihanja, nastavljiva višina in naklon – se začnejo že pri okrog 30 evrih, a je treba vedeti, da niso ravno učinkoviti, stabilni in kakovostno izdelani. Za 110 evrov že dobimo takšnega, ki je na našem testu dobil dobro oceno pri vseh naštetih merilih in tudi dobro skupno oceno. Stolpni so praviloma precej dražji, a če ne iščemo dodatnih funkcij, kot sta ogrevanje in čiščenje zraka, bomo dobro ocenjenega dobili že za 130 evrov.«
Pri nakupu, dodajajo, je priporočljivo upoštevati oceno, ki so jo sobni ventilatorji dobili na njihovem testu za občutek udobja pri izpostavljenosti zračnemu toku. Prepih oziroma zračni tok, ki ga ustvarja sobni ventilator, lahko namreč povzroči napetost v mišicah na tistem delu telesa, ki mu je najbolj izpostavljen. Zaradi nenehnega pihanja se temperatura kože po določenem času zniža, mišice se ohladijo in postanejo napete. Na vratu to občutimo kot otrdelost.
»Skupni imenovalec ventilatorjev z lopaticami je glasnost. Izvedbe brez lopatic so pri manjši hitrosti ventilatorja precej manj glasne, pri največji hitrosti so razlike manjše. Če ste občutljivi na hrup, je priporočljivo izbrati model, ki omogoča različne nastavitve hitrosti pihanja zraka, in nastaviti čim manjšo. Če ste občutljivi na prepih, se ne zadržujte v neposredni bližini delujočega ventilatorja. Raje ga postavite malo dlje in vklopite funkcijo samodejnega obračanja.«
Primerjava stroškov elektrike
Vsaka tovrstna primerjava je nepopolna, če ne upoštevamo cene elektrike. Opravili smo grob izračun, ki je pokazal naslednje: običajna klimatska naprava v poprečju porabi okoli 2000 do 3000 vatov na uro. Takšna, ki ima moč 2,5 kW in jo imamo prižgano osem ur, v tem času porabi kakšnih 20 kWh na dan. Ob predpostavki, da kWh z vključenim DDV stane okoli 0,20 centa, porabimo štiri evre dnevno. Prenosne naprave porabijo manj, kakšnih 1000 ali 2000 vatov na uro.
Povprečen ventilator medtem porabi kakšnih 60 vatov na uro, kar v osmih urah pomeni porabo 480 vatov. Ob ceni 0,20 evra za kWh to znaša kakšnih 0,10 evra na dan.
Glede razpoložljivih tehnologij lahko omenimo še toplotne črpalke, ki so pogosto povezane z ogrevanjem, vendar lahko zagotovijo tudi učinkovito hlajenje. Delujejo namreč tako, da prenašajo toploto iz notranjosti doma navzven, podobno kot klimatska naprava. Sodobne toplotne črpalke so zelo učinkovite in lahko služijo dvojnemu namenu, saj ponujajo tako ogrevanje kot hlajenje, zaradi česar so vsestranska naložba.
Za hladnejši dom lahko poskrbimo še drugače, in sicer predvsem tako, da preprečujemo vdor toplote v dom. Visokokakovostna okna so že tak način. Trislojna okna so, denimo, v primerjavi z dvoslojnim ali celo enoslojnimi precej boljša. Odlične so lahko tudi odsevne žaluzije, debelejše zavese ali folije. Vse to lahko znatno zmanjša količino toplote, ki prodre v notranjost.
***
Še nekaj »klimatskih« nasvetov
1. Največ 24 ali 25 stopinj Celzija
Temperatura v prostoru naj bo največ za šest do osem stopinj Celzija nižja kot na prostem. V prvi vrsti zaradi zdravja, poleg tega vsaka stopinja nad 25 °C pomeni od šest- do osemodstotni prihranek pri stroških za elektriko.
2. Dlje časa z manjšo močjo
Če lahko klimatsko napravo upravljate na daljavo, jo vključite vsaj kakšno uro pred prihodom domov. Naprava porabi manj energije, če dlje časa deluje na višjo temperaturo, kot če deluje krajši čas s polno močjo.
3. Zaprite okna in vrata
Ko klimatska naprava deluje, naj bodo okna zaprta. Zastrite jih s senčili.
4. Redno čiščenje in vzdrževanje
Za učinkovito delovanje klimatske naprave sta nujna redno vzdrževanje in čiščenje. Enkrat na leto je treba očistiti filtre, saj zamašeni povečajo rabo energije za 5 do 15 odstotkov.
5. Notranjo enoto namestite v prostor, ki je najbolj izpostavljen vročini
Ko bo ta ohlajen, bo tudi v drugih prostorih prijetneje. Namestitev nad vrati ni najboljša odločitev. Vsakokrat, ko se bodo vrata odprla, bo začela pospešeno delovati.
