V vročinskih valovih se ne pregrevajo le termostati hladilnih naprav, temveč tudi termostati naših teles. Telesni »termostat« imamo vgrajen v delu centralnega živčevja, ki ga imenujemo hipotalamus. Iz celotnega telesa tja prihajajo signali, naš termostat pa ob zaznavi povišane temperature sproži več ohlajevalnih mehanizmov. Da je ta dejaven, največkrat zaznamo ob povečanju znojenja. A ko se zunanja temperatura bliža naši telesni temperaturi, ima telo vse težje delo, ob visoki vlažnosti zraka tudi znojenje nima več pravega učinka. Z vprašanjem, kaj se dogaja v telesu, ko je izpostavljeno visokim temperaturam, smo se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Sogovornica, zdravnica specialistka Simona Perčič, pojasni, da se med vročinskimi valovi pretok krvi prerazporedi iz centra telesa proti periferiji, torej vstran od osrednjih organov. Kri od njih sprejema odvečno toploto in jo vodi proti koži ter skoznjo odda na površje. Da kri lahko pride do periferije, pa se mora srčni utrip krepko povišati. Zdravi in mladi s tem nimajo večjih težav, pri starejših z že obstoječimi boleznimi srca in oslabljenimi mehanizmi za zadostno povečanje srčnega utripa pa je to dodatna obremenitev za srce. Trpi torej srce, koža pa še vedno ni dovolj prekrvavljena, da bi lahko ohladila pregreto jedro telesa. Visoke temperature bolj ogrožajo tudi dojenčke in manjše otroke, kronične bolnike, predvsem bolnike s sladkorno boleznijo in boleznimi ledvic ter pljučne bolnike, in delavce, ki delajo na prostem.
Toplotna izčrpanost
Omotica, zmedenost, oslabelost in glavobol so le začetek težav pri pregretju telesa, lahko se namreč poslabša srčno popuščanje, lahko pride do srčne kapi, motenj srčnega ritma in drugih srčno-žilnih zapletov. »Ko se telesna temperatura jedra dvigne, pride do dehidracije, ki dodatno prizadene srce in druge organe. Pregretje zaradi povišane zunanje temperature lahko povzroči izgubo zavesti ali epileptične krče. Takih primerov sicer ni veliko, so pa tej nevarnosti izpostavljeni predvsem gradbeni oziroma cestni delavci – pa tudi športniki, ki se, denimo, v hudi vročini udeležijo gorskega maratona. V času izrazito visokih zunanjih temperatur lahko pride tudi do toplotne izčrpanosti ali toplotnega udara, ko temperatura v jedru telesa naraste nad 40 stopinj Celzija – v obeh primerih je treba takoj poklicati zdravnika oziroma na številko 112,« pove sogovornica.
V želji, da bi si v soparnem dnevu dvignili energijo, je najbolj nesmiselno poseči po kavi, alkoholu in sladkih pijačah. Te pijače namreč dodatno povečajo odvajanje tekočine iz telesa in s tem možnost dehidracije. »V času visokih temperatur uživamo vodo, ne prehladno, najbolje enake temperature, kot priteče iz pipe,« svetuje Simona Perčič. Koliko moramo dnevno popiti, je odvisno od naše presnove, zaužite hrane, razmer v okolju, telesne aktivnosti, potenja, zdravstvenega stanja ..., a načeloma bi morali odrasli v vročini popiti okrog dva litra tekočine dnevno, ob telesnem naporu pa še več.
Delo na žgočem soncu
Prvi nasvet v vročih dneh je jasen: umik v senco in hladnejše prostore. A marsikdo te možnosti nima. Najbolj izpostavljeni so delavci v gostinstvu, turizmu in trgovini, gradbeništvu, vozniki avtobusov in tovornjakov, zaposleni v komunalnih podjetjih, našteva predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf. Izpostavi asfalterje, ki polagajo asfalt, katerega temperatura ob polaganju presega 150 stopinj Celzija. Ne le da vsaka stopinja nad 25 stopinj Celzija v delovnem okolju pomeni dvoodstotno izgubo produktivnosti, previsoke temperature na delovnem mestu povečujejo tudi nepazljivost in verjetnost delovnih nezgod. V Konfederaciji sindikatov zato delodajalcem predlagajo vrsto ukrepov, s katerimi bi omilili vpliv vročine na zdravje delavcev. Med njimi so zmanjšanje intenzivnosti dela v času vročinskih valov, premik delovnega časa na zgodnejšo uro, skrajšanje delovnega časa, uvedba več odmorov, osvežilnih napitkov in prijaznejših tehnologij, kot so denimo indukcijska kuhališča v kuhinjah.
Druga skrajnost: preveč hlajenja
Volf pri tem opozori tudi na drugo skrajnost – preveč hlajenja, ki so mu izpostavljeni predvsem zaposleni v trgovinah. Opaža, da nekateri trgovci še vedno pretiravajo s hlajenjem – zavoljo tega, ker dajejo prednost izdelkom, ki jih prodajajo, ne pa zdravju zaposlenih. Predlaga, da bi v trgovinah za najbolj občutljiva živila uredili posebne, ločene hladne cone. »Preprosto pravilo naj bo, da prostorov ne hladimo na nižjo temperaturo, kot jih pozimi ogrevamo,« se s tem strinja tudi zdravnica Simona Perčič, »kajti tudi izpostavljenost hitrim temperaturnim razlikam za telo pomeni stres. Če je prehod z nizke na visoko temperaturo zelo hiter, lahko pride do šoka in posledično celo do smrti.« Zaveda se, da se temperaturnim razlikam težko izognemo pri vstopanju in izstopanju iz klimatiziranih stavb, lahko pa to storimo v avtomobilu, kjer pet do deset minut pred prihodom na cilj hlajenje zmanjšamo, s čimer se postopoma prilagajamo na zunanje temperature.
