Večina odjemalcev električne energije ne ve, koliko bodo plačevali po uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine, ki bo začel veljati 1. oktobra. Spremembe, ki jih prinaša novi sistem, se nanašajo na vse uporabnike, tako na gospodinjstva kot na poslovne odjemalce. S ciljem preglednega in razumljivega informiranja so slovenska gospodinjstva v svoje poštne nabiralnike predvidoma danes prejela brošuro z naslovom Omrežje zelene prihodnosti, ki prinaša ključne informacije o uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine. Brušura je v obliki pdf dostopna tudi na spletni strani Učinkovita raba omrežij (www.uro.si) pod okriljem Agencije za energijo.

V novem sistemu je ključen podatek obračunske moči za gospodinjstvo: če bo obračunska moč prevelika, bo to pomenilo nepotrebno plačevanje višjih zneskov na položnicah, če bo ta prenizka, pa bo potrebno doplačati dražjo presežno moč, so že pred časom opozorili pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS).

Po pojasnilih Agencije za energijo bo prehod na nov obračun omrežnine postopen. Za gospodinjske in male poslovne odjemalce bo namreč veljalo prehodno obdobje, ki bo trajalo dve leti, in sicer od 1. oktobra letos do 30. septembra 2026. »Svetujemo vam, da v prehodnem obdobju dogovorjene moči ne spreminjate in morebitna presežna moč vam ne bo obračunana. Vzemite si čas, da nov sistem spoznate in se prepričate, da se vam ob nespremenjenih navadah povišanja stroškov ni treba bati. Več informacij lahko najdete zlasti na uro.si in mojelektro.si«. 

Dodajajo, da je sicer sprememba dogovorjene obračunske moči smiselna, če pretekli podatki za izračun dogovorjene moči ne odražajo režima odjema elektrike v prihodnje. Morebitne spremembe za posamezne časovne bloke za naslednje koledarsko leto je mogoče elektrooperaterju brezplačno posredovati do 20. septembra tekočega leta. V nasprotnem obvelja kot ustrezna obračunska moč, ki jo je določil elektrooperater. 

Višja in nižja sezona s petimi časovnimi bloki

Omrežnina se plačuje za preneseno količino električne energije (omrežnina za energijo) in glede na obremenjevanje omrežja (omrežnina za moč). Odjemalci bodo na računu za električno energijo vsako leto v mesecih junij, julij, avgust in september obveščeni o dogovorjeni moči za vsak posamezen časovni blok, kar bo podlaga za obračun omrežnine v naslednjem koledarskem letu. 

Nov sistem prinaša več sprememb, medtem ko je konkretnih izračunov na podlagi obstoječe porabe elektrike manj. Nov sistem se zdi na prvi pogled zapleten, izračuni posameznikov, ki so preverjali, ali bomo ob enaki porabi po novem za električno energijo plačevali več, so različni: nekateri trdijo, da bo za povprečnega odjemalca mesečni strošek višji, drugi pa, da je za večje porabnike elektrike nova ureditev ugodnejša. 

Na kratko strnimo še glavne spremembe. Po novem se bo omrežnina obračunavala različno glede na sezono: višja sezona bo trajala od novembra do konca februarja, ko bomo plačevali več, nižja in cenejša pa bo trajala od marca do oktobra. Obračun sicer temelji na 15-minutnih vrednostih,

Časovnih blokov bo pet, v katerih se bodo tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč in energijo razlikovale glede na obremenitev omrežja: ko bo omrežje najbolj obremenjeno, bodo najvišje, ko bo najmanj obremenjeno, pa najnižje. Najdražji bo časovni blok 1, ta se pojavi le v višji sezoni, najcenejša bo uporaba omrežja v časovnem bloku 5, ki nastopi le v nižji sezoni.

Za vsak dan se na podlagi ur konične obremenitve sistema določijo ure visoke obremenitve, ure srednje obremenitve in ure nizke obremenitve. Ob tem na agenciji poudarjajo, da so časovni bloki v urah visoke in srednje obremenitve med delovniki usklajeni s trajanjem sedanje višje tarife (VT), časovni bloki v urah nižje obremenitve pa so usklajeni s trajanjem nižje tarife (MT). V dela prostih dnevih in v nižji sezoni najdražji časovni blok (časovni blok 1) nikoli ne nastopi.

Dogovorjena moč pomeni vnaprej določeno obračunsko moč uporabnika sistema. Izhaja iz preteklih navad odjema električne energije in se določa individualno za posamezno merilno mesto (vendar le tam, kjer so omogočene 15-minutne meritve). Podatek za posamezo merilno mesto je, kot že rečeno, naveden na računih za električno energijo med junijem in septembrom. 

Ko odstopanj med časovnimi bloki praktično ni ...

Čeprav med razlogi za nujno uvedbo spremembe sistema obračunavanja omrežnine na Agenciji za energijo navajajo tudi razbremenjevanje omrežja oziroma premiki odjema energije v urah, ko je omrežje manj obremenjeno, je nekatere potrošnike že zmotilo, da ostaja s strani elektroperaterja dogovorjena obračunska moč skorajda nespremenjena v večjem delu dneva in noči. Večjih odstopanj med petimi časovnimi bloki ni, s čimer osebno prilagajanje porabe elektrike, ki jo pristojni izpostavljajo kot enega vidnejših ciljev spremembe sistema, izgubi na pomenu.  

Že doslej raznolike postavke za električno energijo, ki so nanizane na mesečnih računih, povprečnemu potrošniku niso olajšale razumevanja, za kaj vse in zakaj pravzaprav plačuje. Tako bo ostalo tudi v prihodnje, saj ob zadnji spremembi sistema pristojni niso pomislili na izkušnjo odjemalcev, kar lepo ponazori branje Akta o določitvi tarifnih postavk za omrežnine elektrooperaterjev v Uradnem listu.

V pomoč je morda lahko izračun s spletne strani o učinkoviti rabi omrežij, ki povzema, kaj v praksi pomeni kilovatna ura (kWh) električne energije. Vrednosti naj služijo le kot vodilo, saj se razlikujejo glede na uporabljeno napravo in njeno delovanje, ob tem opozarjajo na Agenciji za energijo.

S količino energije 1 kWh lahko:  

• sesamo približno 25 minut (pri moči 2400 W)
• gledamo 7 ur televizijo (pri 140 vatih)
• delamo 5 ur z računalnikom (pri 200 vatih)
• osvetljujemo prostor 50 ur z varčno svetilko
• operemo kup perila oziroma pripravimo pico v pečici.

Po prvotnih načrtih naj bi se novi sistem obračunavanja omrežnine začel v praksi uporabljati 1. januarja letos. To se ni zgodilo, saj je sledilo kar nekaj prestavitev: najprej na 1. marec, pozneje na 1. julij, junija letos pa na 1. oktober.