Slovenija je v času praznikov res nekaj posebnega. Okrašeni so tako manjši kraji kot velika mesta, povsod pa je doživetje malo drugačno. Sprehodili smo se po nekaterih lepo okrašenih mestih na različnih koncih naše domovine.
Drsanje po morju in pesmice v izložbah
Zmagovita decembrska formula v Istri je: lučke, stojnice in drsanje ob morju. Drsališča so postavili v vseh štirih občinah: v Portorožu drsajo v skladišču Grando, v središču Ankarana pod šotorom, v Izoli se ledena ploskev vije v Parku Pietro Coppo, v Kopru pa na ploščadih ob mestnem mandraču. Koledarji prireditev so natrpani. Obiskovalci nikjer ne bodo ostali lačni, če drugega ne, brez porcije ocvrtih mišk ne bo šlo. V Kopru na Carpacciovem trgu obiskovalce vabi zimska vasica z gostinsko ponudbo, v zabaviščnem parku za otroke (in odrasle) na Ukmarjevem trgu se vrti panoramsko kolo. »Prižgimo lučke v očeh ljudi,« poudarjajo organizatorji in s programom spodbujajo otroke k dobrodelnosti. Marsikje po Sloveniji s svojimi zasebnimi božično-novoletnimi idejami sokrajane razveseljujejo tudi domačini; v koprski Čevljarski ulici, denimo, velja zaviti na dvorišče, kjer ljubiteljski fotograf Aleš Logar postavi ročno oblikovane jaslice. Izložbe so okrašene z ilustracijami Jelke Reichman in otroškimi pesmicami iz knjige Rasla je jelka. Tudi to je del veselega decembra, ki se v Kopru imenuje Fantazima.
V Kranju Prešerni december
V Kranju se bodo tudi v zadnjem mesecu leta spomnili svojega in našega največjega pesnika s Prešernim decembrom. Nad ulicami in trgi žarijo Prešernovi znameniti verzi Dobro v srcu mislimo, Vsi naj si v roke sežejo in Kozarce zase vzdignimo. Praznično okrasitev dopolnjujeta novoletni smreki, na Slovenskem trgu je drsališče, posebnost praznične mestne okrasitve so še unikatne lesene skulpture kranjskega florista Matjaža Beguša, ki je obenem avtor lesenih jaslic v kanjonu reke Kokre. Na Glavnem trgu se skriva pravljični gozdiček s hišico dedka Mraza in poštnim nabiralnikom, kamor lahko otroci oddajo pismo dedku Mrazu. Letos so prvič v praznično preobleko odeti tudi rovi pod starim Kranjem, ki si jih je mogoče ogledati. Praznični sejem bo vsak konec tedna, prav tako bodo ob koncih tedna na različnih prizoriščih številne otroške, glasbene in plesne prireditve. V času prazničnih prireditev bodo mestni avtobusi vozili brezplačno.
Čarobni Maribor
V Mariboru so letos pohiteli in kot prvo slovensko mesto že novembra zasijali v decembrskem vzdušju. Posebnost mariborskega veselega decembra je veliko panoramsko kolo, s katerega se razkrije pravljična panorama osvetljenih ulic in zgradb, ki so jih odeli v 40-kilometrsko verigo lučk. Za dodatno atrakcijo je v četrti Tezno poskrbel občan Slavko Roškar, ki je z 20.000 prazničnimi lučkami oživel in osvetlil Keleminovo ulico. Mariborčani so decembra zase in za obiskovalce pripravili okoli 200 dogodkov. Na Glavnem trgu je tudi letos božična tržnica. Poseben dogodek je vsak večer ob 17.30 pred Alojzijevo cerkvijo ali v njej, na katere pročelju se s pomočjo svetlobnih učinkov vsak dan izriše nova zgodba. Za otroke so pripravili Vilinsko mesto s številnimi predstavami, delavnicami in obdarovanji, v Ledeni dvorani pa so seveda doma zabava na ledu in disko večeri. Skozi mesto se je mogoče popeljati s praznično kočijo.
Kuhančki pod 50 kilometri lučk
Okrasitev Ljubljane je v znamenju vesolja in veselja, ker je življenje neskončno lepo in dragoceno, si je zamislil avtor okrasitve Urban Modic. Po centru se razteza več kot 50 kilometrov prazničnih lučk in več kot 850 svetlobnih teles. Pravijo, da so za nove postavitve v veliki meri uporabili reciklirane elemente preteklih postavitev in dele odsluženih javnih svetilk. Stojnice božično-novoletnega sejma, ki se je v 30 letih dodobra uveljavil v regiji, ponujajo od ročnih izdelkov do oblačil, hrane in pijače, od čaja do palete kuhanih alkoholnih napitkov. V Turizmu Ljubljana so našteli osem smrek in še 89 zelenih dreves, ki jih bodo po praznikih vrnili v naravo. Ljubljančane vabijo, da jih okrasijo z okraski, ki jih imajo doma in jih ne potrebujejo več. Na Gallusovem nabrežju so velike jaslice iz slame, na ljubljanskem gradu pa iz lesa. Osrednjo smreko na Prešernovem trgu so meščani poimenovali Anita v spomin na humanitarko Anito Ogulin. Naj bo tudi opomin, da ne pozabimo na tiste, ki si ne morejo privoščiti praznično obložene mize in daril.
