Poslanci državnega zbora so podaljšali rok za uveljavljanje zagotovljene vdovske pokojnine za dve leti. Skrajni rok za oddajo vloge je 31. december 2026. S tem so poslanci sledili opozorilom mnogo organizacij, da številni upravičenci do zagotovljene vdovske pokojnine za to možnost niso vedeli in zato niso pravočasno vložili vloge zanjo. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) o omenjeni pokojnini avtomatsko odloča pri vseh novih upokojencih in upravičencih do vdovske pokojnine, po novem bo po uradni dolžnosti o omenjeni pravici odločil tudi v primeru, ko nekdo že prejema svojo in del vdovske pokojnine, še vedno pa bodo morali vlogo zanjo oddati vsi tisti, ki so ovdoveli, pa tega Zpizu niso sporočili in za vdovsko ali del vdovske pokojnine še niso zaprosili. Zavod namreč ne prejema podatkov o tem, kdaj kateri od upokojencev ovdovi.
Komu ni treba oddati vloge?
Do zagotovljene vdovske pokojnine so upravičeni tisti, ki so lani prejemali manj kot 748,27 evra vdovske pokojnine na mesec oziroma skupek dela vdovske pokojnine, njihove osebne pokojnine in pokojnine iz tujine ni presegal tega zneska. Smiselno je torej, da vlogo vložijo tisti, katerih mesečni prihodki od pokojnine ne presegajo omenjene vsote. Na Zpizu pojasnjujejo, da vlog za priznanje zagotovljene vdovske pokojnine ni treba oddati sveže upokojenim oziroma tistim, ki so se ali se upokojujejo in so do vdovske pokojnine upravičeni po 28. decembru 2023. O njihovi upravičenosti do izplačila zagotovljene vdovske pokojnine bo zavod odločal po uradni dolžnosti.
Prav tako ima Zpiz dovolj zanesljivih podatkov, da bo lahko brez posebne vloge sam odločil o tej pravici za vse tiste, ki jim je bila vdovska pokojnina priznana v obdobju med letoma 1992 in 2011. Dodatno bo zavod lahko sam preveril upravičenost pri vseh tistih, ki že prejemajo lastno (starostno, predčasno ali invalidsko) pokojnino in del vdovske pokojnine. Tem ni treba oddati posebne vloge, če bodo upravičeni do izplačila zagotovljene vdovske pokojnine, jim pravica pripada od 1. januarja 2025.
Februarja prihajajo višje pokojnine
Država za letos napoveduje dvig pokojnin v skupni vrednosti štirih milijonov evrov. Pokojnine se bodo z inflacijo uskladile februarja. Predviden je 4,6-odstotni dvig, marca se bodo za 2,3 odstotka povišali tudi dodatki za pomoč in postrežbo ter invalidnine za telesno okvaro. Regres oziroma letni dodatek bo letos izplačan v prvih petih dohodkovnih razredih, in sicer v zneskih od 155 do 465 evrov. Zpiz načrtuje, da bo letos za pokojnine odštel skoraj 7,1 milijarde evrov, kar je za dobrih šest odstotkov oziroma 433 milijonov evrov več kot lani.
Predobro za zimski dodatek
Zimski dodatek, ki so ga številni pričakovali ob koncu lanskega ali v začetku letošnjega leta, tokrat ne bo izplačan. Ker vlada ocenjuje, da v zadnjem letu rast pokojnin občutno prehiteva rast življenjskih stroškov, meni, da zimski letni dodatek ta hip ni potreben. V Zvezi društev upokojencev so bili nad to izjavo, ki jo je v imenu vlade izrekel premier Robert Golob, osupli. Pojasnili so, da rast pokojnin še zdaleč ne sledi tekoči rasti življenjskih stroškov, zato se morajo upokojenci znajti, kakor »vejo in znajo«.
Na varuha človekovih pravic so se medtem obrnili v Omrežju e-seniorji 55+, ki združuje številne dejavne upokojence. Ne strinjajo se z dosedanjo ureditvijo, ko posameznikom, ki po upokojitvi še ostanejo v delnem delovnem razmerju, odvzamejo del pokojnine. Če delajo dve uri dnevno, jim vzamejo 25 odstotkov pokojnine, za štiri ure dela ostanejo brez polovice pokojnine, v primeru sedmih ur dela na dan jim ostane le 12,5 odstotka pokojnine. »To je poseganje v nedotakljivost pokojnine, kar je kratenje človekovih pravic. Predpis v Sloveniji je zelo drugačen od tovrstnih predpisov drugih držav, ki so do upokojencev prijaznejše,« so zapisali v Omrežju e-seniorji 55+, katerega predsednik je Boris Cizelj. Predlagajo, da bi vsi, ki po upokojitvi še delajo, prejemali pokojnino v nezmanjšani višini.
Na pobudo so se že odzvali na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Po njihovem mnenju je takšna zahteva nekaj podobnega, kot bi zaposleni zahtevali polno denarno nadomestilo za brezposelnost – ali še bolj plastično: da bi od zavarovalnice zahtevali zavarovalnino za primer požara za hišo, ki ni zgorela. Dodajajo, da lahko upokojenci, ne da bi jim kar koli odbili od pokojnine, delajo občasno, skupaj največ 60 ur na mesec, kar se jim zdi primerna ugodnost.
