Pregleda osebnosti leta 2024 enostavno ni mogoče skleniti brez Roberta Pešuta - Magnifica, ki je po nizu zapletov v Stanežičah priredil koncert leta, čeravno je svoje zveste oboževalce najprej vabil na koncert v Tivoli. Po kolobociji s hroščem puščavnikom in zaščiteno evropsko gomoljčico, ki bi ju po mnenju Zavoda za varstvo narave ogrozile in pomendrale trume poslušalcev, se je odločil za nadomestno in, kot se je izkazalo kasneje, idealno koncertno lokacijo, slovenski Woodstock, po kateri se že ozirajo tudi drugi glasbeniki in koncertni menedžerji.
Njegov jubilejni koncert ob 30-letnici glasbene kariere je bil dogodek presežkov in prometnega kolapsa v Šiški. »Pogled z odra ni bil podoben ničemur, kar sem do zdaj videl. Zgodil se je koncert, ki bo za vedno ostal globoko v srcu,« nam je nekaj mesecev po koncertu zaupal glasbenik, za katerega so na 20.000 kvadratnih metrov velikem prizorišču postavili doslej največji slovenski oder za posameznega glasbenika – meril je 420 kvadratnih metov. Na njem je ob Magnificu nastopilo še 152 glasbenikov, pod njim je njegove hite prepevalo 23.000 obiskovalcev, v neposrednem televizijskem prenosu si je koncert ogledalo dodatnih 131.800 gledalcev. »Izredno sem vesel, da je koncert uspel, da je bilo vreme lepo, da se je kljub zapletom vse dobro končalo. Publika in mi s kolegi na odru smo doživeli skupinsko terapijo in za trenutek zamaknili prostor in čas po svoji meri,« še danes podoživlja te trenutke.
Pojasnil nam je, da so pričakovali številno občinstvo in se na to poskušali čim bolj pripraviti. »Šlo je za produkcijo, ki pri nas ni običajna, zato je bilo vse skupaj precej podobno velikemu eksperimentu,« priznava. Mu je torej zaplet s hroščem puščavnikom in evropsko gomoljčico v resnici prinesel nenadejano promocijo? Magnifico je iskren, da si takšne promocije ne želi nihče: »Mislim, da nam je to le otežilo delo, saj se je v medijih debata premaknila iz glasbenih okvirov in je koncert postal politična tema. To prav gotovo ni bilo nekaj, kar sem si želel.«
Vrnimo se za trenutek h koncertu. »Zgodil se je en narod, ena muzika, en Magnifico,« je 59-letni ekscentrični glasbenik ugotavljal ob prihodu na oder. Posebna sreča se mu je iskrila v očeh in na ustnicah nasmeh, kot ga v javnosti nismo vajeni. V dve uri in pol glasbe je povezal svoje največje uspešnice svoje tridesetletne kariere, v kateri je izdal osem plošč, tri filmske albume in odigral več kot 1000 koncertov. Z odra je delil 24.000 poljubov, s katerimi se je prebil iz anonimnosti, klical Silvijo, se odpeljal iz Ljubljane v Portorož, razbijal tabuje in stereotipe ter odpel Hir aj kam hir aj go, s katero je postal eden največjih izvoznih artiklov slovenske glasbe. Tja proti koncu večera je odzvanjala Pukni zoro, ki je ponarodela do te mere, da mnogi javno trdijo, da je stara bosanska narodna pesem. Po dveh urah in pol se je prepoten do kolen z odra poslovil z besedami: »Sejali smo seme ljubezni na globoko in široko ter naredili svet lepši in boljši.« In Magnifico ne bi bil Magnifico, če ne bi za konec obljubil, da bo še naprej »pejn in di es« oziroma, kot bi rekli lepo po slovensko, trn v peti.
Ob našem vprašanju, kako se bo leto 2024 zapisalo v njegovi domači kroniki, je z odrov sestopil v domačo dnevno sobo: »Lani sem postal deda, letos pa stric, in to je nekaj najlepšega, kar se mi je zgodilo.« V letu 2025 ga vseeno znova pričakujejo odri, saj napoveduje izid novega albuma in novo muziko.
