»Že od nekdaj sem bila samosvoja in sem težko sledila tujim vizijam. Med kariero sem se zaradi vpliva družbe in lastnih strahov podala v korporativni svet in kar hitro uvidela, da v ta svet ne spadam. Tako sem se seveda odločila za samostojno pot, kjer lahko sledim svojim vrednotam, ciljem in viziji,« svojo pripoved začne Nadija Dukić, ki deluje v podjetju Pravica in verjame, da pravo ni samo za pravnike, temveč tudi za podjetnike.

K odločitvi, da se poda v podjetništvo, jo je spodbudil tudi program Poni – Podjetno nad izzive, ki deluje s pomočjo finančne evropske kohezijske politike. Vanj je vključenih 12 regionalnih razvojnih agencij (RRA) iz vseh 12 slovenskih razvojnih regij, ki so povezane v Združenju regionalnih razvojnih agencij. Ustanovljeno je bilo pred 12 leti, med njegovimi cilji pa sta tudi razvoj človeških virov ter spodbujanje inovativnosti, podjetništva in gospodarstva.

Kdo lahko zajaha Ponija?

Poni je model podjetniškega usposabljanja, v katerega se lahko vključijo osebe s poslovno idejo, ne glede na starost, spol ali raven izobrazbe. Pogoj je, da imajo kandidati prijavljeno stalno ali začasno bivališče v regiji, v kateri se prijavijo v program, in da lahko pred začetkom podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas štirih mesecev. To pomeni, da morajo biti na dan vključitve brez statusa zaposlenega ali študenta. »Pri RRA se na podlagi prijave in predstavljene poslovne ideje zaposlijo za določen čas (štiri mesece) in s pomočjo mentorjev stopijo na lastno podjetniško pot. Cilj programa je, da s pomočjo podjetniškega usposabljanja spodbuja podjetništvo in zagon novih podjetij ter ustvarja nova delovna mesta v podjetništvu,« pojasni svetovalec direktorice za podjetništvo in inovativnost Dejan Marinčič.

Dejan Marinčič, Poni LUR: »Zaradi uspešnosti programa Poni v preteklem obdobju je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj v aktualnem obdobju zanj namenilo približno 18,5 milijona evrov. Od tega je približno 13 milijonov evrov evropskih sredstev.«

To se doseže skozi celosten štirimesečni program, ki vključuje podjetniška usposabljanja, mentorstvo in vsestransko pomoč udeležencem pri uresničevanju njihove poslovne ideje. Samostojni podjetnik (pogosto tudi samozaposleni ali espe) se od zaposlenega razlikuje v marsičem, zato je pred tako odločitvijo pomembno, da se posamezniki zavedajo tako prednosti kot tudi tveganj.

Zaradi uspešnosti programa Poni v preteklem obdobju je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj v aktualnem obdobju zanj namenilo približno 18,5 milijona evrov. »Od tega je približno 13 milijonov evrov evropskih sredstev, dobrih 5 milijonov evrov pa je primaknila država.«

Program Poni, ki neposredno podpira bodoče podjetnike in podjetnice, so že začele izvajati vse regionalne razvojne agencije (RRA Koroška, RRA LUR, RC Novo mesto, RRA Zeleni kras, RRC Koper, RRA Zasavje, RC Murska Sobota, RRA Savinjska, RRA Severne Primorske, RRA Posavje, RRA Podravje in BSC Kranj), ki zagotavljajo podporno podjetniško okolje in potrebno fizično infrastrukturo.

Vsaka regija izobrazi 106 podjetnikov

Program Poni se izvaja po vseh 12 regijah, ki so prejele enak znesek financiranja, in sicer 1.538.272 evrov, razlikuje se samo znesek financiranja ESRR (razlika glede na zahod in vzhod). Vse regije bodo do konca leta 2028 imele 10 skupin po 10 do 11 udeležencev. Vsaka regija mora izobraziti 106 udeležencev.

Konec septembra 2023 je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) začela drugo generacijo projekta Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR), ki je namenjen posameznicam in posameznikom z inovativnimi in naprednimi podjetniškimi idejami. Dejan Marinčič dodaja, da se trenutno usposablja tretja skupina udeležencev programa, ki bo delo zaključila konec leta 2024. Četrtega novembra je bil objavljen 4. razpis PONI LUR, za skupino, ki bo delo začela marca prihodnje leto.

Strah in veselje istočasno

Številni udeleženci se na začetku spopadajo tako s strahovi kot z navdušenjem. Nadija Dukić, sicer diplomirana pravnica, pravi, da so (bili) strahovi povezani z zadostnimi prilivi, vsaj za preživetje.

»To je osnovni strah vsakega podjetnika, ki je na začetku svoje poti, ali pa pri tistih, ki že dolgo ustvarjajo. Če prav pomislim, je težko izločiti katerikoli strah, ker so se resnično pojavili vsi. Strah me je bilo, ali sem sploh sposobna ustvariti lastno podjetje, kaj si bodo mislili drugi, ali sem dovolj disciplinirana, ali publiko sploh zanima pravo itn. Lahko bi rekla, da v kompletu z ustvarjanjem samostojne poti pridejo tudi vsi ti strahovi.«

David Žugman, podjetnik, MyBunch: »Vsem bi svetoval, da skušajo svojo idejo s čim manjšimi stroški testirati pri ljudeh, ki niso iz kroga družine ali prijateljev. Šele takrat, ko je stranka zanj pripravljena odšteti denar, je izdelek primeren.«

Podobno meni David Žugman, ki je prav tako opravil program Poni, sedaj pa pod blagovno znamko MyBunch izdeluje mešanice zamrznjenega sadja in zelenjave za pripravo smutijev. Je na začetku svoje poti in njegova ideja je, da bi ljudi spodbudil k zdravemu življenjskemu slogu. V prihodnosti bi rad razvil še druge zdrave in hitro pripravljene obroke oziroma dodatke k obroku. Pravi, da je dolgo časa razmišljal o tem, da bi imel svoje podjetje, saj se je po nekaj slabih izkušnjah pri različnih delodajalcih naučil, kako se (ne) dela z zaposlenimi.

Pričakovan rezultat projekta je vključiti 106 potencialnih podjetnikov, ki bodo izdelali 106 poslovnih načrtov in na trgu predstavili 106 minimalno sprejemljivih produktov. Cilj je realizirati minimalno 30 odstotkov uspešnih izhodov v podjetništvo. / Foto: arhiv Poni Lur

»Največji strah, ki ga mogoče še vedno občutim, je finančno tveganje. Treba je vložiti nekaj denarja, da svojo idejo testiraš in da jo potem dejansko izpelješ. Vedno se lahko zgodi, da se stvar ne izide. Veseli pa me, da sem sam svoj šef.« Poudarja, da je pomembno, da se ves čas učimo. »Morate si zapomniti, da ni nič narobe, če v nekem trenutku nimate vseh informacij. Zdaj jih imate več, kot ste jih imeli pred šestimi meseci, in čez šest mesecev jih boste spet imeli več, kot jih imate zdaj.«

Znanje, prostor, finančna pomoč

Ključna točka programa Poni je namreč usposabljanje. Dejan Marinčič, ki deluje tudi kot mentor, pravi, da znanje deli več kot 20 strokovnjakov – gre za področja od davkov do obvladovanja časa in javnega nastopanja. Posamezniki tako razvijejo poslovno idejo vse do izdelave poslovnega modela in načrta, marketinških in promocijskih dejavnosti, poslovne komunikacije, upravljanja informacijsko-komunikacijske tehnologije (​IKT), pridobivanja virov financiranja ter osnovnega pravnega in finančnega znanja. »Udeleženci med usposabljanjem usvojijo vsa znanja in veščine, potrebne za uspešen in učinkovit razvoj svoje ideje ter zagon novega podjetja.« Zagotovi se jim podporno podjetniško okolje, v katerem lahko uspešno razvijejo in realizirajo lastne poslovne ideje. V času programa pod mentorstvom različnih vrhunskih strokovnjakov in uspešnih podjetnikov prejemajo znanja s področja podjetništva, ki jih ob vstopu na samostojno podjetniško pot potrebujejo. Zagotovljena je tudi vsa potrebna fizična infrastruktura, in sicer po načelu coworkinga.

Nadija Dukić, podjetnica, Pravica: »Podjetništvo je pisano na kožo tistim, ki se ne bojijo biti drugačni. Tistim, ki so čustveno visoko inteligentni, in tistim ki niso perfekcionisti. V začetnem one-man bandu pač prostora za perfekcionizem ni!«

»Do konca izteka projekta Poni LUR za obdobje 2023–2029, to je do 31. decembra 2029, bomo na RRA LUR za obdobje štirih mesecev v 10 skupinah zaposlili 106 posameznikov. Te izberemo na podlagi prijavljene in predstavljene poslovne ideje, s katero morajo doseči zadostno število točk.« Projekt Poni​ LUR se je izvajal že v obdobju 2020–2023, na podlagi izjemno uspešnih rezultatov pa je ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj projekt v vrednosti 1.538.272 evrov potrdilo tudi za obdobje 2023–2029. Sofinancirata ga Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR), ki bo prispeval 615.308 evrov. V obdobju 2020–2023 se je usposabljalo 78 udeležencev. Od teh je na lastno podjetniško pot do danes stopilo 33 udeležencev. Od prvih dveh skupin (v katerih je bilo 21 udeležencev) pa je po programu svoje podjetje odprlo že 15 udeležencev.

Nasveti za bodoče pogumne podjetnike

Nadija Dukić, ki je tudi sama aktivna predavateljica in mentorica dijakom ter študentom pri njihovi odločitvi, da stopijo na samostojno pot, bi bodočim podjetnikom svetovala, naj kar začnejo in uspeh merijo po napredku. »V podjetništvu je tako, da kreativa res nima meja. Učimo se iz lekcij, saj si podjetniki konstantno želimo več in boljše. Na začetku je brez vidnih rezultatov treba vlagati kar nekaj let in to je za marsikoga izredno težko.«

David Žugman ob tem dodaja, da je treba paziti na zakonske zahteve, ki so povezane s posamezno idejo. »Pri vseh, ki imajo status espeja, so to recimo zahteve finančne in davčne uprave. Pri meni je tu še HACCP, ker delam z živili.«

Udeleženci med usposabljanjem usvojijo vsa znanja in veščine, potrebne za uspešen in učinkovit razvoj svoje ideje ter zagon novega podjetja. / Foto: Piksel

Žugman tudi pravi, naj se vsak, ki razmišlja o samostojni poti, obrne na nekoga, ki mu je že uspelo. »Tisti, ki v idejo niso pripravljeni vložiti lastnega denarja, pa mogoče niso pravi za to. Ker na koncu boš težko dobil kakšnega zunanjega investitorja, če v lastno idejo najprej sam ne vložiš nekaj denarja,« še razmišlja Žugman.