V Ljubljani starši otrok brezupno trkajo na prezasedena vrata otroških ambulant. Težave, o katerih smo doslej poročali večinoma iz obrobnih manjših krajev, so se preselile v večja mesta in prestolnico. Pediatri ljubljanskega zdravstvenega doma sprejemajo le še tiste otroke, ki imajo pri njih že opredeljene starejše brate ali sestre, vpis novih že zavračajo tudi koncesionarji. Po podatkih zdravstvene zavarovalnice (ZZZS) je v Ljubljani že vsak deseti otrok brez izbranega pediatra.
Spletni sledilnik Zdravniki, ki prikazuje, kje starši še lahko izberejo prostega pediatra, je za večino Slovenije obarvan rdeče. Dve leti so brez stalnega pediatra v Podčetrtku, najbolj obremenjena pediatrinja v Novi Gorici ima opredeljenih 40 odstotkov več pacientov, kot je predvideno, pediatrinja v Murski Soboti dela za dva. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je bilo v začetku avgusta 2024 v Sloveniji aktivnih 511 specialistov in 152 specializantov pediatrije, v primarni pediatriji jih trenutno po oceni Slovenskega zdravniškega društva primanjkuje okrog 40. Ideja o nadomeščanju pediatrov iz tujine ni obrodila pretiranih sadov, med letoma 2014 in 2022 je v Slovenijo prišlo 13 specialistov pediatrije, lani nihče.
Mladi pediatri bi raje delali v bolnišnicah
»V slovenskem zdravstvenem prostoru in enako v Zdravstvenem domu Ljubljana se vse prevečkrat srečamo z nezainteresiranostjo mladih za ta poklic v osnovnem zdravstvu, saj se velika večina želi zaposliti v bolnišnici. Kot zavod zato ne moremo učinkovito načrtovati kadrovske politike. Čez poletje smo prek študentske napotnice zaposlili kar nekaj študentov medicinske fakultete z namenom, da spoznajo poklic in se kasneje odločijo za to specializacijo. Zaposlujemo zdravnike iz tujine, a zaradi različnih postopkov in znanja jezika tudi tovrstnih zaposlitev ni mogoče uresničiti tako kmalu, pa tudi velikega interesa med tujci ni,« so nam pojasnili v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer se bodo v prihodnje soočili še z upokojevanjem številnih pediatrov, saj jih je več kot polovica starejših od 55 let.
Z dvigom meje za zavračanje vpisa novih otrok, rešitvijo, kot jo v tem hipu predlaga zdravstvena zavarovalnica, se ne strinjajo. »Zagotovo to ne povečuje privlačnosti poklica, ampak odbija bodoče specialiste, da se raje odločajo za druge specialnosti ali za delo drugje. Pediatri vidijo rešitev v tem, da ima zdravnik več časa za posameznega otroka, kar pa nujno pomeni tudi zmanjšanje količine administrativnih del, kot so urejanje spremstev in bolniškega staleža,« pravijo. Letos jim je pet pediatrov, ki so bodisi odšli ali se upokojili, uspelo nadomestiti z eno pediatrinjo, tremi specializanti in enim zdravnikom brez specializacije. Skupaj z Mestno občino Ljubljana tistim, ki bi se jim želeli pridružiti, ponujajo neprofitna stanovanja, letos in lani so za specializacijo pediatrije namenili štiri štipendije.
Vsak dan pregledajo od 40 do 60 otrok
Kamniški pediater Denis Baš, tudi predsednik sekcije primarnih pediatrov pri Združenju za pediatrijo, ki skrbi za 40 odstotkov več otrok, kot je predvideno, ugotavlja, da bi na primarni ravni trenutno potrebovali okrog 40 pediatrov, če bi želeli mrežo vsaj približno popolniti. Tudi on spomni, da se bo v prihodnjih letih upokojilo veliko pediatrov in šolskih zdravnikov ter da že sedaj marsikje stisko rešujejo upokojeni pediatri.
Zanima nas, v kakšnih razmerah delujejo in zakaj vsake toliko časa slišimo, da je kakšen pediater odšel – bodisi v drug zavod ali pa celo zapustil zdravstvo. »Večina pediatrov, ki delujemo na primarni ravni, ima zelo obremenjene ambulante. To pomeni vsakodnevno 40 do 60 stikov s starši in otroki. Na eni strani pediatri opravimo veliko preventivnih pregledov in cepljenj, ki so zelo pomembni za dolgoročno dobro zdravstveno stanje, na drugi strani se povečuje število otrok in mladostnikov, ki od nas zahtevajo kompleksne in dolgotrajne obravnave. Družba se je v zadnjih letih zelo spremenila. Svetovni splet in družbena omrežja so poglobili nezaupanje v avtoritete in inštitucije, ustvarjajo tesnobo, obenem pa pogosto izostane medgeneracijska pomoč in prenos znanja. Prihaja do fenomena, da v informacijsko nasičeni družbi zdravstvena pismenost upada. Tudi populacija mladostnikov, ki je včasih veljala za najbolj zdravo, je zaradi družbenih razmer in odtujenosti soočena s slabšanjem duševnega zdravja. Ampak odločevalci tega nikakor ne upoštevajo. Da ne govorim o administraciji, ki po nepotrebnem bremeni zdravnike in sestre v ambulantah. Če k temu prištejemo še sezonsko obremenjenost v času respiratornih okužb in nadomeščanja odsotnih kolegov, je verjetno jasno, da so obremenitve v ambulantah velike,« nam pojasni.
So spregledali težave?
V Sloveniji smo zadnje desetletje bolj ali manj poslušali o krizi družinske medicine, manj o problemih v pediatriji. Jih je država spregledala? Baš odgovarja, da s kolegi pristojne že več let opozarjajo, da se bo tudi pediatrija na primarni ravni razkrojila, če ne bodo ukrepali. »Vse države prepoznavajo, da je dobro urejeno primarno zdravstvo, kjer delujemo družinski zdravniki, pediatri in ginekologi, za bolnike najboljše in za zdravstveni sistem najracionalnejše porabljen denar. Sistem smo imeli dobro zastavljen. Vendar brez vlaganj v kadre in mrežo ter brez načrtovanja ne moremo omogočati take oskrbe,« pravi.
Želi si, da bi država dolgoročno poskrbela, da bo v javni mreži dovolj pediatrov, kratkoročno pa, da bodo vsi otroci imeli svojega pediatra. Meni, da bi bile v tem hipu na območjih z največjim pomanjkanjem pediatrov rešitev dodatne ambulante, v katere bi poskušali s stimulativnim plačilom pritegniti zdravnike in sestre, ki bi bili začasno pripravljeni opravljati dodatno delo. Da se bo za zahtevne poklice v zdravstvu odločilo dovolj mladih, pa rešitev vidi v ponujenih štipendijah ter dobrih in stimulativnih pogojih dela. »Ukrepi od danes do jutri so samo pesek v oči. Odgovorni morajo udejanjiti besede, ki jih pogosto slišimo iz njihovih ust, da so otroci naše največje bogastvo. Pediatri dodajamo, da so zdravi in odgovorni mladi ljudje naše edino upanje,« je jasen. Staršem, ki s svojimi otroki ostajajo pred vrati prepolnih ambulant, medtem svetuje, naj pritisnejo na odgovorne v državi, na občine in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ministrstvo za zdravje: v 102 ambulantah je še prostor
Z ministrstva za zdravje odgovarjajo, da problem pomanjkanja pediatrov vendarle ni tako hud. Spomnili so na zadnji podatek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, da v 102 pediatričnih ambulantah ne dosegajo 1895 glavarinskih količnikov na tim, kar pomeni, da še opredeljujejo paciente. Tudi v območni enoti Ljubljana po njihovem še vedno obstaja 11 ambulant otroških in šolskih dispanzerjev, ki še opredeljujejo paciente, čeprav imajo obupani starši drugačno izkušnjo. Prav tako opažajo, da je zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz pediatrije še vedno veliko, da je večina od 41 letos razpisanih specializantskih mest zasedena ... Res pa je, priznavajo, da se mladi pediatri po specialističnem izpitu raje kot za ambulantno dejavnost odločijo za delo v bolnišnici.
»Rešitve problematike manjšega zanimanja pediatrov za delo na primarni ravni ministrstvo vidi v debirokratizaciji, administrativnih razbremenitvah, zagotavljanju enakega plačila za enako storitev ne glede na raven zdravstvene dejavnosti in stroko, v izboljšanju delovnih pogojev na primarni ravni pa tudi v ustreznem nagrajevanju bolj obremenjenih zdravstvenih timov,« menijo na ministrstvu. Nekaj ukrepov so že uvedli, nekaj jih bodo v prihodnje. V letos sprejeti Strategiji razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031 pa so med drugim predvideli, da bi iz pediatričnih ambulant v družinske preusmerjali mlade s kompleksnejšimi zdravstvenimi stanji, vzpostavili bi tudi ambulante, v katerih bi delovali specializanti pediatrije. Opredeljevanje pri njih bi bilo postopno, na začetku z manjšim številom pacientov.
Se pa ministrstvo zanaša na to, da rodnost v Sloveniji močno pada že vsaj zadnjih deset let. »Projekcije kažejo, da bodo glede na demografska gibanja in omenjeni upad števila otrok potrebe po pediatričnih storitvah do leta 2035 upadle za približno devet odstotkov,« napovedujejo.
