»Dolgo traja. Vleče se. Pričakovali smo, da se bodo stvari odvile hitreje.«

Tako v dneh pred prvo obletnico katastrofalnih poplav in ujm pripovedujejo župani prizadetih občin in predvsem ljudje, ki jim je ujma odnesla ali ogrozila domove. Okrog 200 družin, katerih hiše so predvidene za rušenje, še ni dobilo niti cenitve premoženja. Naveličani so upravičeno, leto nazaj so bile namreč obljube politikov in vseh, ki so se zgrinjali na prizadeta območja, drugačne. Vlada in predvsem njen predsednik sta govorila, da lahko vsak mesec postavimo 100 novih montažnih hiš. In da za prve potrebujemo zgolj tri mesece.

Nato je prišla streznitev. Kljub poenostavitvi postopkov smo obtičali v birokraciji. Sprejemi potrebnih zakonov, študije, strokovne podlage, ocene, cenitve, pomanjkanje primernih zazidljivih zemljišč, spremembe prostorskih načrtov in pravni zapleti pri tem, kako predati večje donacije, kot so novogradnje ali zemljišča, da poplavljencev ne bi obremenjevali z dodatnimi davščinami. Rezultat enega leta popoplavne obnove je tako vselitev ene (!) družine v novo hišo, ki za nameček ni rezultat državne pomoči, temveč zasebne donacije skupine podjetnikov.

S preglednim in utemeljenim sistemom reševanja stisk seveda ni nič narobe. Odločitve o tem, ali rušiti ali ostati, niso lahke ne za domače ne za državo, ki mora naposled zagotoviti še pravično in enakopravno obravnavo vseh. Vseeno pa poplavljenci težko razumejo, da je za odločitve, ki so ob pogledu na porušeno hišo jasne kot beli dan, potrebnega toliko črnila in toliko mesecev. Pomlad in poletje, idealen čas za gradnjo novih hiš, se iztekata.

Velja pa vzeti državo v bran vsaj glede pomoči najbolj prizadetim, ki jim je voda uničila vse in ki se ne bodo mogli nikoli več vrniti v svoje domove. Z zavarovalninami, ki so jih prejeli, bi si marsikdo težko kupil kaj drugega kot rabljen ladijski kontejner. Številni niso imeli zavarovanega ničesar.

Državne odškodnine in pomoč bodo zato obliž na rano. Po prvih odzivih večine tistih, ki so cenitve svojih nepremičnin že prejeli, država ni barantala.

Nekateri naši sogovorniki iz Luč so zadovoljni in ocenjujejo, da si bodo z odškodnino lahko zgradili nov dom. Predvsem v zaselku Struge in tisti, ki so ob domačijah imeli tudi obrtne delavnice, pa so nad ponujenimi zneski razočarani. Če so bili prvič prizadeti materialno, so tokrat čustveno.