Omejitve za domače normirance, olajšave za strokovnjake iz tujine, višje obdavčitve za sladke pijače, morda tudi pivo in žganice. To so glavne spremembe, ki jih je vlada pripravila državljanom po počitnicah. Tega seveda ne moremo poimenovati davčna reforma, kot so jo napovedovali na začetku mandata. Niti mini reforma ne, to je skupek ukrepov brez jasnega finančnega izkupička; vsi skupaj čez palec optimistično ocenjeno naj ne bi prinesli v proračun več kot dvajset milijonov evrov. Prinašajo pa očitno več sitnosti kot učinka.

Gospodarski krogi spet niso zadovoljni: da so to večinoma nedomišljeni kozmetični ukrepi, ki ne bodo izboljšali poslovnega okolja, ampak le še poslabšali gospodarsko sliko, in da v tem paketu ni ničesar, kar bi spodbujalo gospodarsko rast. Finančni minister Klemen Boštjančič jim očita politikantsko vpitje. Poudarja, da gre za razvojno naravnane ukrepe za nova delovna mesta, spodbujanje investicij in izboljšanje konkurenčnosti, in da če tega kakšen gospodarstvenik še vedno ne razume, lahko pride na ministrstvo na dopolnilni pouk.

Ampak če predsednik vlade gospodarstvenikom v državi, kjer so plače med bolj obremenjenimi v Evropi, kot »prvi imperativ« obljublja razbremenitev stroškov dela, da bodo konkurenčni na mednarodnem trgu, na koncu pa dobijo olajšavo za kadre iz tujine in višjo obdavčitev kokakole, ni čudno, da so razkačeni.

Saj ne, da je zvišanje DDV za sladke pijače nepomemben ukrep. Ne nazadnje je posebne obremenitve za sladke pijače uvedlo že več kot sto držav sveta. A naša vlada nas prepričuje takole: z višjim DDV bodo cene sladkih pijač višje, potrošniki jih bodo kupovali manj, tako bodo zaužili manj sladkorja in bo manj debelosti, na dolgi rok pa manj zdravstvenih težav in manj potrebe po zdravstvenih storitvah. Zveni hvalevredno, a vendarle dvomimo, da bo slovenski potrošnik bolj zdravo živel, ker so se sladke pijače podražile za 10 ali 20 centov.

Vlada nezadovoljne gospodarstvenike zdaj miri, da je bil to le prvi del in da pripravlja nove ukrepe davčne reforme. A čas teče in grenko dejstvo je, da tej vladi, čeprav jo vodi gospodarstvenik, še ni uspelo izpeljati nobene resne reforme, pa smo že globoko v drugi polovici mandata. Finančni minister predloge ukrepov za razbremenitev dela, ki bi nam lahko prinesli višje neto plače, zdaj napoveduje do naslednjega leta. Takrat naj bi dobili tudi izhodišča za obdavčitev premoženja. No, da bi nepriljubljen ukrep, kot je davek na premoženje, začel veljati v volilnem letu, si pa res težko predstavljamo.

Priporočamo