Zadrga. Danes nekaj tako preprostega, enostavnega in samoumevnega, a nekdo si jo je moral izmisliti. Če verjamete ali ne: izmislil si jo je Slovenec. Podobno kot neki Slovenec že pred več kot 5000 leti kolo z osjo in drugi Slovenec žepni kalkulator. Ne pravijo zaman, da smo Slovenci narod inovatorjev.
Nekoč so se inovacije razvijale počasi, bile so redke, a toliko bolj slavne. Za vse večne čase bo v učbenike zapisan Slovenec Janez Puh iz Slovenskih goric, ključavničar, ki je v drugi polovici 19. stoletja odšel s trebuhom za kruhom v avstrijski Gradec in se tam navdušil nad bicikli. Tako zelo, da je iz njih najprej naredil motocikle, nato pa še avtomobile. Njegovi izumi in tovarna Puch so še danes svetovno znani. V splošni zavesti sta tudi Edvard Rusjan, ki je sam izdelal svoje letalo, pa Anton Janša s svojo patentirano obliko panja, ki ga čebelarji uporabljajo po vsem svetu.
V poplavi informacij in inovacij – lani je bilo denimo v okviru Evropskega patentnega urada prijavljenih 199.275 patentov – pa le redkokdo od nas ve za sodobne slovenske inovatorje, ki spreminjajo svet. Pri nastanku prve fotografije črne luknje so sodelovali slovenski inženirji iz podjetja Cosylab, slovensko podjetje Duol razvija balone, ki bi jih lahko v vesolju uporabljali za skladišča, študentje ljubljanske fakultete za elektrotehniko so razvili sistem, ki bo voznikom avtomobilov sporočal, da se jim približuje reševalno ali drugo vozilo na nujni vožnji. Pozabili smo že, da so izjemni zdravniki iz UKC Ljubljana kot prvi na svetu s pomočjo 3D-modela naredili nos na podlahti in ga nato prenesli na obraz bolnice, ki so ji prej zaradi raka amputirali nos. Pa da je Franc Copf prvi razvil bionično endoprotezo kolka in s tem zanetil revolucijo v kirurgiji, astrofizičarka Maruša Bradač pa je sodelovala pri zasnovi najsodobnejšega Nasinega teleskopa. Malokdo ve, da več kot milijon podjetij po svetu uporablja poenostavljeno tehnologijo označevanja s črtnimi kodami, plod znanja slovenskega podjetja NiceLabel.
Kljub temu vseh teh imen skorajda ne poznamo, čeravno bi morala biti za ponos naroda prav tako pomembna kot Tina Maze, Tadej Pogačar, Janja Garnbret, Goran Dragić in Luka Dončić. Zato na vladni kabinet za spodbujanje državnega ponosa naslavljam pobudo, naj tudi za znanstvenike, izumitelje in modre slovenske ume vsake toliko pripravi sprejem na Kongresnem trgu. Da bomo poznali imena, ki nas ne navdajajo le s ponosom, ampak nam ustvarjajo tudi boljšo prihodnost.
