Vsi, ki radi potujemo in uživamo v vlogi turista, tudi na rodni grudi praviloma radi srečujemo turiste. Turisti, odmaknjeni od vsakdanjih opravil in skrbi, s(m)o običajno dobro razpoloženi, pogosteje hitro sežemo globlje v denarnico in, če si to lahko privoščimo, zavestno preplačamo ponujene izdelke ali storitve. Kdaj pa, če ne na dopustu, mar ne?
Po drugi strani smo kot turisti manj dojemljivi za zaznavo manj bleščeče plati turizma na lokalno okolje. Danes se ponekod v turistično najbolj obljudenih krajih v Španiji, Italiji in še kje sprašujejo, kje je meja, do katere je model turizma, ki sloni na rekordnih številkah obiska, visokih cenah in na rob odrinjenih domačinih, še vzdržen. Beremo, nekateri tudi doživijo, kako se v teh krajih domačini upirajo turistifikaciji, ki jih je potisnila na rob, včasih tudi preživetja. Ceno plačujejo tudi občutljivi ekosistemi, ki so v prvi vrsti privabljali turiste, danes pa jih v imenu dobrega zaslužka uničujejo gradbeni stroji in nepremišljeni načrti.
Smo pri nas tako daleč? Na srečo ne. Ne upati, ampak od tvorcev in vplivnih igralcev v turizmu velja zahtevati, da stvari v krajih, kjer so morda že mejne, ne bodo odpeljali prek te točke. Z izdatnimi državnimi injekcijami smo namreč Slovenijo postavili na turistični zemljevid. Kaj sledi? Nadaljevanje nebrzdane airbnbizacije v delih države? Razrast trgovin s spominki, ki nadomeščajo trgovine, ki so prej oskrbovale okoliške stanovalce in ki jih danes marsikje ni več? S turizmom ni nič narobe, če se izrazimo nekoliko okorno. Je pa narobe, če v lovu za turističnimi evri ignoriramo lokalno skupnost in na stranski tir odrivamo domače goste.
Kolikokrat so vas v gostilni ali trgovini v sosednjih državah nagovorili v angleškem jeziku, čeprav niste izustili ene besede, ki bi vas izdala za turista? Pri nas se to že dogaja na lokacijah z visokim pretokom turistov. Na dober dan lahko naletite tudi na jedilne liste, pozor, le v angleškem jeziku. Spomnimo na zapis Dnevnikove kolumnistke Agate Tomažič izpred leta dni o tem, kako v ljubljanski gostilni Figovec niso več sprejemali rezervacij, saj se jim zaradi turistov to ni več splačalo ...
Nihče ne želi na pročeljih stavb videvati napisov »Turisti, pojdite domov«. Dejstva, da ljudje danes potujejo pogosteje in dlje, ne bo spremenil protituristični protestni val, kot ga vidimo v Španiji, Italiji, Grčiji in še kje. Da bo turizem tudi v prihodnje na svojstvene načine bogatil družbe sveta, naj najprej sname plašnice in se pogleda v ogledalo. Naj zaslepljen s čarom denarja pred sabo ne tepta interesov in koristi (lokalnih) skupnosti. Po domače domačinov. Kajti kljub skokoviti rasti turizma smo še vedno tukaj …
