Čez nekaj dni nas čaka martinovo, skoraj zapovedan praznik, ki na žalost (še) ni dela prost dan. Dan, ki se v naših krajih rad razpotegne na cel teden ali dva, ima svoje privržence, na tisoče jih je, kot vidimo na javnih martinovanjih v Mariboru, Kopru, Goriških brdih in Ljubljani, pa tudi velike kritike in moraliste, ki bi alkohol najraje prepovedali. Naj na tem mestu vseeno zagotovimo, da je Slovenija vsako leto višje med državami s prepovedmi v zvezi z alkoholom. Slovenci smo, kar zadeva zakone, zelo proti alkoholu, bolj kot druge evropske države, kar še zlasti pri prepovedih voznikom zelo podpiramo. Pa vendar, je alkohol res tako hudo zlo?
Naš svetovalec za zdravje, zagrebški zdravnik Ivo Belan, je vsestranski veteran. Kot zdravnik, čeprav je uradno v pokoju že desetletja, kot tekač, tudi maratonec, ki vsak teden preteče na desetine kilometrov, in navsezadnje kot človek, ki kljub svojim letom še vedno zdrav kot dren aktivno preživlja dneve. V nasprotju z večnimi moralisti in celo paranoiki, ki menijo, da alkohol uničuje življenja in zdravje, naše otroke, podjetja in planet na splošno, je naš zdravnik prepričan, da je treba za zdravje pri vsakem kosilu spiti kozarec ali dva rdečega vina. To naj bi ugodno vplivalo na prebavo in na splošno tudi na naše ožilje. Govorimo seveda o dobrem rdečem vinu, ki je, mimogrede, največkrat močno alkoholno, lahko gre tudi za kapljico, ki vsebuje do 16,5 odstotka alkohola, in je običajno dražje od belega vina. Ne govorimo torej o cvičku, o katerem danes pišemo v drugem delu časopisa, niti ne o nizkocenovnem refošku, barberi ali teranu.
Skratka, težava nastopi, ko želite spiti res dobro rdeče vino, saj je takšno pri nas vsak dan dražje. Če govorimo o najboljših slovenskih rdečih vinih, imamo v mislih predvsem briško in vipavsko kapljico, v osnovi gre največkrat za merlot, ki mu dodajajo kabernet sovinjon in kabernet frank.
Podobno je z najboljšimi vini na svetu, v Bordeauxu, kjer prevladujeta mešanici z več merlota in manj kaberneta in, obrnjeno, z več kaberneta in manj merlota, odvisno od terena, na katerem so zasajeni vinogradi. Cene takšnih vin so razen v redkih primerih izjemno visoke, tudi v Sloveniji, ne samo v Toskani in Bordeauxu, in gredo čez 100 evrov za steklenico, to pa si človek z nizko plačo ali pokojnino težko privošči. Jasno, vsakdo nima na voljo vinskega svetovalca, ki bi mu znal svetovati poceni vino, ki je vseeno dobro. Skratka, vino ni nujno slabo, a dobro vino težko, vse težje plačamo.
