Ko so bolnika, sicer bogatega poslovneža, po poškodbi namestili v staro travmatološko kliniko UKC Ljubljana, nikakor ni mogel sprejeti, da bo najmanj štirinajst dni ležal v tako dotrajanih prostorih. Na stari postelji, za dotrajanimi okni, brez klime … Moledoval je, naj ga pošljejo drugam, naj mu zagotovijo zasebnost, morda tudi televizor, ponujal je denar, tudi velike količine, vendar so mu zaposleni povedali, da je to vse, kar v našem javnem zdravstvu lahko dobi, v zasebnem zdravstvu pa tovrstnih poškodb ne obravnavajo. Moral se je sprijazniti in deliti usodo številnih bolnikov, ki se zdravijo v dotrajanih stavbah največje slovenske bolnišnice.
Podobno kot v »stari travmi« je tudi v stavbi gastroenterološkega oddelka v Japljevi ulici. Margareto Srebotnjak Borsellino so ob obiskovanju svojca pretresle okoliščine, ki so jim bolniki izpostavljeni v tej stari stavbi. Njen bližnji sicer ni ležal na hodniku, kot se je zgodilo številnim drugim bolnikom, a razmere so po njenih besedah nehumane. Na to je opozorila tudi ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel in več drugih akterjev v zdravstvu. Vedo, da so stavbe dotrajane, v UKC Ljubljana načrtujejo nekatere prenove, vendar je stavb, ki so stare sto let ali več in nujno potrebne prenove, enostavno preveč. Najprej bo prišla na vrsto nova infekcijska klinika, ki jo že gradijo in je bila prav tako med tistimi, ki so po dolgem in počez razpadale, kar smo vsi dobro videli tudi v času epidemije, ko so tam le stežka zagotavljali varno obravnavo covidnih bolnikov.
Zdravniki, medicinske sestre in drugo osebje se trudijo po najboljših močeh, a stanja, kakršno je, ne morejo spremeniti. UKC Ljubljana sicer načrtuje veliko prenov in energetsko sanacijo stavb, a kot smo že velikokrat doživeli v našem javnem zdravstvu, so stvari premikajo sila počasi. Morda bodo k večji hitrosti prispevala evropska sredstva, ki so jih pridobili za nekatere naložbe – na primer za infekcijsko kliniko. V tem primeru so namreč roki do dneva določeni in ni prostora za kakšne »mahinacije«, ki smo jim bili že velikokrat priča pri gradnji bolnišnic.
Če se je v preteklosti velikokrat zalomilo zaradi pomanjkanja denarja, ga je zdaj vsaj za silo dovolj, saj je bil v času prejšnje vlade sprejet zakon o zagotavljanju sredstev, ki je za ta namen med letoma 2021 in 2031 predvidel naložbeni cikel v vrednosti dve milijardi evrov iz domačega proračuna in evropskih skladov. Denar, ki se ne porabi, je za zdravstvo izgubljen.
