»Kako kaj spiš zaradi tega, kar se dogaja na borzah?« vpraša borzni posrednik svojega kolega. »Kot dojenček. Polovico noči prejokam in se zbujam ves premočen, vmes pa se še dvakrat podelam v hlače.« Take šale na lasten račun, kakršne so se leta 2008 pojavile ob še precej bolj dramatičnem strmoglavljenju vrednosti delnic in borznih indeksov, so postale spet nekoliko bolj aktualne v začetku minulega tedna, ko je tokijski Nikkei nenadoma padel za kar 12 odstotkov, Dow Jones za 2,6 odstotka, indeks S & P 500 pa za tri odstotke. To so bili najhujši padci v zadnjih nekaj letih in mnoge je začelo močno skrbeti, da bi se padanje s še nedavnih rekordnih višav lahko nadaljevalo, a je že v naslednjih dneh na finančnih trgih sledilo močno okrevanje.

Kaj je bil razlog

»Do velikega, pretežno enodnevnega padca je po naši oceni prišlo zaradi spleta okoliščin, ki so velike tržne igralce privedle k hitri likvidaciji pozicij, začenši na japonskem trgu, še posebej pri tehnoloških delnicah, saj je bilo zadolževanje za nakup teh delnic bolj izrazito kot za druge delnice. Fundamentalnih razlogov za padce ni, saj v realnem gospodarstvu ni prišlo do drastičnega slabšanja indikatorjev poslovanja gospodarstva, ki bi pojasnili globino padca. Nekateri indikatorji, pomembni za svetovne borze, so se namreč izboljšali, denimo storitveni ISM v ZDA, nekateri, na primer ameriški proizvodni ISM, pa sicer poslabšali, a dejstvo je, da so ZDA predvsem storitveno gospodarstvo, in prav to poganja njihovo gospodarsko rast,« resnejšo nevarnost, da bi padec povzročil strah pred morebitno ameriško recesijo, zavrača Bojan Ivanc, glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije.

»Volatilnost kapitalskih trgov oziroma nihanja so stalnica in večje presenečenje je pravzaprav nizka predhodna volatilnost in vztrajna pot v višje tečaje delnic. Kot se je izkazalo, je bilo visok padec v praksi tudi težko izkoristiti za nakupe, ker so bile številne platforme nedosegljive za trgovanje v živo, kar veliko pove o tem nihaju. Tehnični razlog za velik padec na japonskem trgu in pozneje na drugih je verjetno v krepitvi menjalnega jena proti dolarju, saj je financiranje nakupov na kredit v japonskih jenih pogosta operacija velikih tržnih igralcev. Ker je japonska centralna banka zvišala osrednjo obrestno mero, ameriški Fed pa je prestavil znižanja svoje osrednje obrestne mere v prihodnost, se je jen posledično okrepil za okoli 10 odstotkov proti dolarju, kar je privedlo do likvidacije dela portfelja vlagateljev, ki so si sposojali v jenu. Ob tem je najbolj zanimivo dejstvo, da je japonska centralna banka pohitela z izjavo, da ne bo več dopustila krepitve jena, ker se zaveda škode, ki je nastala na njenem kapitalskem trgu. Obenem pa krepitev jena ni dobra za japonske izvoznike, ki fakturirajo velik del svojega izvoza v dolarjih in evrih, kar pa je vpliv na realno gospodarstvo, saj krepitev jena šibi njihovo izvozno konkurenčnost. Navedeno nihanje ne bo imelo temeljitega vpliva na realno gospodarstvo oziroma blaginjo držav, opozarja pa predvsem, da morajo centralne banke pri svojih odločitvah in komunikaciji upoštevati tudi vpliv na menjalna razmerja in ne le na cene ali trg dela. Še zlasti če menjalna razmerja vplivajo tudi na obnašanje velikih finančnih igralcev. Seveda noben od resnih modelov centralnih bank navedenega gibanja ni mogel predvideti,« o razlogih za presenetljivi črni ponedeljek na borzah razmišlja Ivanc, ki priznava, da v obdobju številnih decentraliziranih odločitev finančnih igralcev dejstva niso jasna, zato se razlaga vedno išče za nazaj.

Sivina na trgih

Da ni bilo resnejšega razloga za padec in preplah na borzah, meni tudi ekonomist dr. Maks Tajnikar. »V svetovnem gospodarstvu pravzaprav vlada nekakšno mrtvilo. V Evropi ni gospodarske rasti, v ZDA je le malenkost boljša, inflacija pa se je z restriktivnimi monetarnimi politikami in višjimi obrestnimi merami povsod umirila. Vojne niti ne škodijo gospodarski rasti, saj se da rast žal ustvarjati tudi s povečano vojaško industrijo, kar se kaže tudi v Rusiji kot zelo vase zaprtem gospodarstvu. O velikih borznih mehurčkih niti ne moremo govoriti, sploh ne takih, kakršni so nastali pred letom 2008, ko je bila rast financirana z zadolževanjem gospodinjstev, ki ga zdaj ni. Kakšne hude krize tako ni videti. Na borzah bolj ali manj vlada nekakšno prerivanje, ker ni resnih donosov. Ker v takih razmerah zaspanega gospodarstva manjka vlagateljev, mnoge delnice padejo ali nihajo, a stanje na borzah ne kaže nujno prave slike gospodarstva in povezave z uspešnostjo podjetij, saj gre za špekulativen trg s čisto svojo logiko. Vojne lahko škodijo gospodarstvu le, če bi bile prekinjene resne dobavne verige. To je sicer realna možnost, a za zdaj dobivamo plin še vedno tudi iz Rusije, če ne neposredno, pa malo po ovinkih prek Azerbajdžana. Dobavne verige so se po hudih težavah med pandemijo hitro vzpostavile nazaj, naftne krize ni. Tudi Kitajci lahko še vedno prodajajo v ZDA, saj so njihovi izdelki kljub nabijanju carin še vedno poceni. Ni pa kakšnega tehnološkega preboja za hitrejšo rast, saj so se nekateri taki preboji, na katere so stavili, izkazali za precej jalove in so nekoliko zamrli. To se kaže denimo v neprodanih električnih avtomobilih in vetrnih elektrarnah. V tem gospodarsko sivem letu se prehaja celo nazaj na nekatere stare stvari. V takem sivem letu je pomembno, kako se ustvarja povpraševanje, da se ne zgodi recesija. Vojna industrija prispeva h gospodarski rasti, saj se z obilnim državnim financiranjem kupuje ogromno stvari, ki se jih dnevno uničuje na bojnih poljih, a je to povsem neproduktivna potrošnja,« ocenjuje razmere v svetovnem gospodarstvu in na borzah Tajnikar.

Dvomi ostajajo

Poleg dejstva, da je zvišanje japonskih obrestnih mer v začetku meseca zmanjšalo priljubljenost transakcij carry trade pri večjih vlagateljih, ki si radi izposojajo denar v državah z nizko obrestno mero, kakršna je Japonska, nato pa iščejo naložbe v državah z visokimi obrestmi, naj bi po mnenju nekaterih poznavalcev k šoku na japonski in drugih borzah vendarle lahko prispeval tudi strah pred ameriško recesijo, saj je tudi banka JP Morgan verjetnost za to, da bodo ZDA do konca leta v recesiji, zvišala s 25 na 35 odstotkov. Svoje bi lahko k negotovosti na borzah prispevale tudi geopolitične napetosti v svetu, carinska vojna med ZDA in Kitajsko, ameriška zadolženost in negotovost v zvezi z ameriškimi volitvami.

Nedavni padec na borzah ni povsem presenetil ekonomista dr. Bogomirja Kovača, ki ocenjuje, da se je v zadnjih letih na finančnih trgih že ustvaril finančni balon zaradi niza kriz, ki so prihajale, od pandemije do energetske krize, vojn in trgovinskih vojn. »Vse to se na finančnih trgih doslej ni poznalo, saj so države odprle vse varnostne ventile za ekstenzivno monetarno politiko in zadolževanje, da ne bi prišlo do finančne krize kot pred 15 leti. Tveganja za pok so se s tem le prelagala in kopičila, vprašanje pa je, ali bo zaradi tega prišlo na finančnih trgih le do korekcij ali do večjega loma. Pravzaprav je ekonomiste že skoraj jezilo, da se vse te krize zadnjih let sploh niso poznale na borzah, kot bi bilo še pred 20 leti in po ekonomskih učbenikih pravzaprav pričakovati,« meni Kovač.

Ekonomist dr. Jože P. Damijan pa je na svojem blogu opozoril na še eno plat nedavnega padca na borzah: »So financerji ZDA in Izraela dojeli sporočilo kolapsa borz? Branko Milanović ima absolutno prav: le če kolapsnejo finančne borze, bodo lastniki finančnega kapitala razumeli, da se jim vojna med Izraelom in Iranom ter jedrska vojna med Natom in Rusijo ne splača. Lastniki finančnega kapitala lahko profitirajo od majhnih vojn, ne pa od apokalipse. Apokalipsa jim uniči vse premoženje.«

Priznani srbsko-ameriški ekonomist Branko Milanović je namreč ob enodnevnem padcu našel tudi pozitivno plat borznega pretresa. »Borzni zlom je edini način, da se ustavi privržence vojn. Šele tedaj bi namreč kapitalisti spoznali, da z vojno med Iranom in Izraelom ali jedrsko vojno med Natom in Rusijo ne bodo obogateli. Če bogataši nadzirajo politične procese in če jih skrbi za svoje bogastvo, se bodo zavzemali za mir, ko bodo uvideli, da vojna uničuje njihovo premoženje. To bi jih očitno bolj skrbelo kot to, da jih vojna lahko ubije. Majhne vojne jim morda pomagajo pri zaslužkih, apokalipsa pa nikakor ne,« razmišlja Milanović.