Policisti so na kolesarski stezi ustavili 14-letnega voznika mopeda s konstrukcijsko hitrostjo, omejeno na 25 kilometrov na uro, to so tako imenovane petindvajsetke. Ker je pred tem vozil z večjo hitrostjo od konstrukcijsko dovoljenih 25 kilometrov na uro, so mu odredili izredni tehnični pregled, ki je pokazal, da je moped predelan in v resnici doseže kar 88 kilometrov na uro. Moped so mu policisti zasegli in napisali obdolžilni predlog.

To je eden od številnih podobnih vsakodnevnih primerov iz policijskih poročil, tokrat iz Kopra. V Sloveniji so letos policisti zasegli skupno 153 mopedov, motornih koles in drugih dvokolesnikov. Od tega so samo na območju Policijske uprave Koper letos zasegli 70 mopedov in motornih koles. »Razlog zasega so največkrat vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja ali prekoračitev največje dovoljene konstrukcijske hitrosti posamezne vrste vozila,« je pojasnila Anita Leskovec s Policijske uprave Koper.

Izzivajo z objestno vožnjo

Policisti so se poleti v Istri s poostrenim nadzorom posvetili motoristom na predelanih mopedih, med katerimi je tudi veliko mladoletnikov. Poleti se namreč na obmorske kolesarske steze poda veliko obiskovalcev, tako domačinov kot turistov, s kolesi, električnimi kolesi, skiroji in električnimi skiroji ter mopedi. Z mopedi, ki vozijo do 25 kilometrov na uro, je dovoljena vožnja po kolesarskih stezah. Seveda pa ne s predelanimi mopedi, ki so sicer registrirani kot »petindvajsetke«, v resnici pa lahko razvijejo trikrat višjo hitrost. Divjanje s predelanimi skuterji, vijuganje in vožnja po enem kolesu so prepovedani in nevarni za druge udeležence. Pritožbe občanov nad divjanjem mladostnikov po kolesarskih stezah so se vrstile, povečevalo se je število prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji, uporabniki električnih skirojev, električnih koles in mopedisti.

»Gre za mladostnike, predvsem mladoletne, ki se v skupinah zbirajo na določenih mestih priljubljene obalne kolesarske poti, na parkiriščih, v garažnih hišah, pred trgovskimi centri ter tam preizkušajo zmogljivosti svojih predelanih mopedov in izkazujejo svoje vozniške izkušnje z objestno vožnjo in vožnjo po zadnjem kolesu. Zaradi svoje lahkomiselnosti in objestnosti pa velikokrat ogrožajo tako svojo varnost kot tudi varnost drugih udeležencev v prometu. Ob prihodu policistov na taka srečanja pogosto zbežijo in se pred policisti skrijejo, s tem pa povzročijo še večjo nevarnost za nastanek prometne nesreče,« so poročali koprski policisti.

Preventivne akcije niso zalegle, zato so policisti opravili nekaj akcij poostrenega nadzora ob kolesarski poti. Vsakič so zgolj v uri ali dveh zasegli od pet do sedem mopedov; večina je bila predelanih ali pa voznik ni imel vozniškega dovoljenja. Poleg tega so mopedistom vsakič napisali še od 10 do 20 plačilnih nalogov za druge kršitve.

Vozilo lahko zasežejo, tudi če kršitelj ni lastnik

Če poleg statistike za mopede pogledamo še statistiko za vsa motorna vozila, so številke o zasegih precej višje. Letos so policisti v Sloveniji zasegli 2039 motornih vozil, v lanskem letu 2892, pred štirimi leti pa kar 3669. »Najpogostejši vzroki za zaseg motornega vozila so vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja in zalotenost povratnika pri storitvi hujšega prekrška,« pravi Maja Adlešič Ciperle, predstavnica policije za stike z javnostmi. Motorno vozilo lahko zasežejo, tudi če kršitelj ni njegov lastnik.

Zasežena motorna vozila se hranijo pri sodnih izvršiteljih oziroma pooblaščenih izvajalcih hrambe. »Policija z obdolžilnim predlogom zaseženo motorno vozilo preda sodišču, ki v nadaljevanju odloča o usodi zaseženega motornega vozila in stroških postopka,« so povedali na policiji. Kršitelj mora plačati stroške odvoza od mesta zasega do skladišča in hrambo. Strošek hrambe je odvisen od teže vozila. Za mopede znaša nekaj deset centov na dan, za osebne avtomobile tri ali štiri evre na dan.

»Izvršitelji vozila hranimo, dokler ne dobimo odredbe sodišča, kaj narediti z vozilom. Sodišča odločajo od primera do primera; v veliki večini primerov sodišče odloči, da vozilo vrnemo lastniku oziroma prevzemniku vozila,« pravi izvršitelj Franko Slavec. Le redko, pri res nepoboljšljivih povratnikih, gre vozilo v uničenje ali v prodajo. Izvršitelj vozilo vrne lastniku na podlagi odredbe sodišča in ni dolžan preverjati, ali je kršitelj sodišču poravnal tudi dosojeno globo in vse stroške, povezane z zasegom.

Z izterjavo teh stroškov se ukvarjajo sodišča; če jim jih ne uspe izterjati, gredo stroški v breme proračuna in davkoplačevalcev. In prav to se pogosto dogaja, pravijo naši viri. Tudi mladostniki, denimo, ki nimajo premoženja in prihodkov, da bi jim jih lahko rubili v izvršilnem postopku, se velikokrat izognejo plačilu ter s predelanim mopedom še naprej divjajo in bežijo pred policisti.