Advent ali adventni čas je obdobje pred božičem, namenjeno pričakovanju Jezusovega rojstva. Po katoliškem koledarju se začne v nedeljo med 27. novembrom in 3. decembrom – imenuje se prva adventna nedelja – ter se konča po četrti adventni nedelji, na sveti večer, torej na večer pred božičem. Adventni ali božični sejmi, ki jih marsikje poimenujejo kar Advent, tudi pri naših sosedih, recimo Advent v Zagrebu, so seveda povezani s krščanskimi običaji. Navadno se ti sejmi v državah, ki poznajo tovrstno verovanje, začnejo konec novembra in končajo na božični večer. Jasno, imamo tudi manj ortodoksna okolja, kjer se taki sejmi zavlečejo do 1. januarja, torej do novega leta.
Obiskovalci adventnih sejmov so navadno domači, lokalni, največji tovrstni božični ali novoletni sejmi pa so vseeno tako spektakularni, da jih obiskujejo tudi tuji turisti. V današnji številki smo si zastavili nalogo, da vam v sliki in besedi predstavimo najzanimivejše predbožične prireditve. Mimogrede, treba je reči, da so vse tradicionalne, največje, najbolj svetleče in najbogatejše le nekaj ur iz Slovenije, kjer kljub nekaterim novoletnim stojnicam in okrašenim smrečicam sosedov še nismo povsem ujeli. Mimogrede, tudi letos so se javili ocenjevalci iz organizacije European Best Destinations, ki vsako leto povedo, katera so najboljša božična mesta v Evropi, in nam postregli s seznamom, ki je verjetno dobro plačan, a tako bizaren, da ga bomo v članku v glavnem ignorirali, saj si težko predstavljamo tradicionalne božične dni v Craiovi, Poznanju, Rigi ali Sarandi.
Najbolj slikovito božično mesto na svetu
Barvito, morda za koga že preveč kičasto francosko mesto Colmar na meji z Nemčijo je znano kot nekakšna neformalna vinska prestolnica Alzacije. Zadnja leta je postalo turistično pomembno tudi zaradi nekoč petih, zdaj pa že nekaj časa šestih velikih božičnih sejmov, ki se povezujejo po majhnih uličicah, polnih stojnic, in združujejo v en sam velik božični sejem. Pisano in barvno učinkovito staro mesto, ki je bilo ustanovljeno v 9. stoletju, dobi zvečer ob lučkah pravljično podobo, ki jo poživljajo tako koncerti in predstave kot stojnice z lokalnimi izdelki iz Alzacije, da o velikem drsališču in šolah praznične kuhinje niti ne govorimo.
Letos razveseljujejo staro in mlado od 26. novembra do nedelje, 29. decembra. Ker prireditev ni ravno majhna, imajo na voljo zemljevid vseh stojnic in seznam vseh prireditev, kar je še pomembno dobiti, pa je tudi seznam vseh parkirišč in povrhu vseh lokalov, ki so odprti na božični večer in tudi za novo leto. Jasno, v starem mestnem jedru v Colmarju med prazniki ni časa za odklop. Vse trgovine so odprte ves dan, tudi ob sobotah in celo nedeljah. Naj na koncu le omenimo, katere jedi so na sejemskih stojnicah pripravljene za utrujene goste. Na prvem mestu je, razumljivo, alzaško kuhano vino. Najraje ga pripravijo z modrim pinotom, ki ga segrejejo, ne da bi zavrelo, potem ga odišavijo z nageljnovimi žbicami, cimetom, zvezdastim janežem, limono in pomarančo, nazadnje pa ga v velikem finalu posladkajo z žlico medu. Za previdnejše kuhajo tudi jabolčni, pomarančni in jagodni sok. Zelo sladke so tudi druge dobrote s stojnic. Od poslikanih piškotov springerle do kruha s suhim sadjem berawecka ali sladkih piškotov bredele.
Advent v Zagrebu
Posebna kulinarična ponudba je seveda tudi na izredno uspešnem in hvaljenem Adventu v Zagrebu, kjer se zabava začne 30. novembra in traja kar do 7. januarja. Zagrebčani so prepričani, da imajo na prazničnih stojnicah najbolj raznoliko ponudbo hrane in pijače v Evropi. Nadevan puran z mlinci, medenjaki s poprom, vaniljevi rogljički, sarma s pirejem in makova potica, pecivo s klobasami, sendviči s svinjsko kračo in zeleno, praženi krompir s sirom in klobaso ter tudi sladice, kot so cmoki, ocvrtki, kurtoši – vse to je le del zagrebške ponudbe na stojnicah, kjer je seveda tudi vsa preostala božična klasika.
Letos se še posebej hvalijo z delom stojnic, na katerih bodo kuhali le najboljši hrvaški kuharji. V mestu v času adventa prilagodijo promet, sicer bi se zaradi gneče vse ustavilo. Podobno kot vsa prijazna evropska mesta imajo ob koncih tedna brezplačna parkirišča in brezplačno vzpenjačo. Na dveh ducatih prizorišč se Zagreb spremeni v pravljično ledeno mesto s trgovinicami in pravljičnimi deželami. Ledeni park, o tem so prepričani, je največje in bojda najlepše drsališče v tem delu sveta. V mestu so vsak dan razstave, (otroške) predstave in različni koncerti ter menda največji disko na svetu na prostem.
Božični dnevi v Mozartovem mestu
Menda je v Salzburgu eden najstarejših božičnih sejmov na svetu, prvič so ga pripravili že leta 1491. Morda res, a gotovo ne v tako osvetljeni in raznovrstni obliki, kot to počnejo zdaj. Poznavalci menijo, da je treba obiskati devet prizorišč, ki od zadnjih dni novembra pa do prvih dni januarja na različne načine pričarajo praznično pravljico.
Najbolj znano prizorišče je na trgu pred stolnico: klasični salzburški Christkindlmarkt s kakimi 100 stojnicami, na katerih je vse, od ročno izdelanih umetnin do lokalnih kulinaričnih dobrot. Predvsem kulinariki je namenjena božična ponudba v St. Peter's Stiftskulinarium, kjer ponujajo različne sezonske dobrote, ob poudarku, da na tem mestu kuhajo že 1200 let, čeprav bodo to težko dokazali. Palača Hellbrunn Adventzauber se spremeni v zgodovinsko kuliso, v velikanski adventni koledar, s tisoče rdečimi kroglicami, ki krasijo več kot 700 dreves.
Na adventni in zimski tržnici Stern v starem mestnem jedru Salzburga je v glavni vlogi punč. Po drugi strani je Salzburg z Wolfgangom Amadeusom Mozartom pripravna lokacija za božične koncerte na različnih lokacijah. S svojimi Mozartovimi kroglicami pa ponuja tudi osnovno usmeritev: dišeče pražene mandlje, vaniljeve piškote, pomarančni punč z nageljnovimi žbicami … Na Christkindlmarktu je le deset gostinskih stojnic, a ima vsaka svojo ponudbo: klobase, divjačinske specialitete, topljeni sir, vse z različnim kruhom ali v sendviču s slanino. Na svojem mestu je lovski čaj, obogaten z rumom, imajo domače pivo, žemljice s šunko in mesno štruco. Prav tako zavitek, polnjen z mesom svinjske klobase, gorčico, kislim zeljem, čebulo in karijem. Lahko pa na svež kruh enostavno namažejo svinjsko mast. Poleg različnih božičnih piškotov in značilnih praženih mandljev imajo še medenjake, sladke cmoke, s čokolado oblito sadje in seveda palačinke.
Vonj po Avstro-Ogrski
Zadnja leta se med najboljše organizatorje uvršča Budimpešta, lani so bili razglašeni za mesto z najlepšimi božičnimi sejmi na svetu. Razlog je jasen: po vseh značilnostih se želijo mestni in državni oblastniki približati Dunaju. Navsezadnje ima glavno mesto Madžarske (spet) vse značilnosti naše nekdanje avstro-ogrske domovine. Občutek imamo, da Dunaja v marsičem še niso ujeli, je pa dejstvo, da od leta 1991 organizirajo velika božična praznovanja, ki se na dveh glavnih prizoriščih, na tržnici Vörösmarty in trgu pred Štefanovo baziliko, začnejo 15. novembra, končajo pa 31. decembra oziroma 1. januarja.
Turistični strokovnjaki predlagajo še nekaj manjših, a za naše kraje še vedno orjaških možnosti: to so božični sejmi Ujbuda, Óbuda, Corvin Hütte, Gozsdu Udvar in Božič pred Matijevo cerkvijo. Poplava lučk, še več jih je kot na večini prizorišč v Avstriji, se seveda zabeli z gostinsko ponudbo, ki je le malo drugačna kot v Avstriji, a veliko bolj raznolika kot v naši deželi, ki se ima rada za najpomembnejšo kulinarično destinacijo modernega sveta. Medeni piškoti, pisani bomboni, kuhano vino s cimetom v spremstvu klobas in različnih krač, potem so tu bogato obloženo zelje, gosja jetra, ribje juhe, posebne torte, tudi krompirjeva, prav tako morate pokusiti raco z bučnimi semeni in purana s kostanji.
Prestolnica velikih in majhnih božičnih sejmov
Dunaj je težko primerjati s preostalimi predbožičnimi prizorišči, saj se avstrijska prestolnica v adventnem času vsa obleče v praznična oblačila, mesto pa je tudi samo božična kulisa, navadno povezana z vsaj ducatom – včasih pa tudi dvema – večjih ali manjših božičnih tržnic. Že samo najbolj znano sejmišče pred mestno hišo je večje kot večina tistih, ki jih imajo navadno cela mesta. Letos so vonj po sveže pečenem božičnem pecivu in kuhanem vinu prvič začutili že 7. novembra, ko so se postavili prvi sejmi, preostali pa so zaživeli 16. novembra, ko je župan Michael Ludwig prižgal lučke na enem najlepših božičnih dreves v Evropi.
Letos bo na Dunaju 14 sejmov s skoraj 800 stojnicami. Ob vožnji z muzejskim božičnim tramvajem, neverjetnih dekoracijah in kar 34 metrov visokem božičnem drevesu, ki ga je glavnemu mestu podarila Južna Tirolska, se ni bati, da bi kdo ostal lačen – na svojem mestu je več kot 190 gostinskih stojnic. Dunajčani pravijo, da bo hrana na visoki ravni, kar za podobna prizorišča po svetu ni ravno nujno. Specialitete so znane: punč in kuhano vino v tisočerih izvedbah, v glavnem zelo sladke verzije. Kuhan krompir s smetano, vroč topljeni sir, schinkenfleckerl (testenine s šunko), juhe v kruhu, različni cmoki, najbolj znani so makovi, mohnnudeln (sladki njoki), kmečki krožnik s krompirjem, klobase in hrenovke z omakami, šmorn in, jasno, različni božični piškoti, ki jih lahko spečejo otroci na različnih delavnicah. Med pomembne dejavnosti tega časa se štejejo tudi koncerti, lutkovne predstave in nastopi uličnih glasbenikov.
