Pogled na vremensko napoved kaže na verjete zaključek sezone kampiranja. Prvi podatki sicer kažejo, da so kampi po Sloveniji letošnje poletje beležili različno obiskanost: medtem ko je bil obisk kampov na Obali junija in julija nekoliko slabši kot lani, naj bi bil avgusta že boljši. S poletnim obiskom so zadovoljni v kampih ob Kolpi, pa denimo tudi v Kampu Menina, ki ga je močno prizadela lanska ujma.

Kamp Menina: po sezoni, ki jo je odnesla ujma, so se gostje vrnili 

Potem ko jim je lansko sezono dobesedno odnesla ujma, so z letošnjo poletno sezono še posebej zadovoljni v Kampu Menina v Rečici ob Savinji. »Celo zimo smo se zelo trudili, da bi lahko obratovali že to sezono. In nam je uspelo,« je pojasnila direktorica Kampa Menina Urška Fürst.

Predvsem so se trudili obveščati, da obratujejo. »Imamo srečo, ker imamo veliko gostov iz tujine, ki se vračajo že desetletja. Veliko jih za ujmo sploh ni vedelo, nekateri so se vrnili namensko, da nas podprejo,« je dodala. V glavni poletni sezoni v kampu Rečici ob Savinji prevladujejo tuji gostje, predvsem Nizozemci in Nemci, povečuje se število gostov s Češke. Izven glavne sezone večinoma gostijo domače goste.

Njihov kamp je sicer odprt vse leto. V jesenskem času izvajajo predvsem aktivnosti za podjetja, skupine, pa tudi športne dni za šole in vrtce. V zimskem času pa nudijo glamping hiške s savnami in vročo kadjo ter spa prostor, upravljajo tudi Mozirsko kočo.

V kampu Terme 3000 in Campingu Bled, katerih lastnica je Sava Turizem, letos beležijo zelo dobro sezono. V obeh so presežek nočitev dosegli predvsem v avgustu, ki je bil za kamp Terme 3000 celo rekorden.

V kampu Terme 3000 so imeli v primerjavi s prejšnjim letom za 14 več domačih gostov, tujih pa je bilo za štiri odstotke manj. Med tujimi gosti je bilo največ Avstrijcev, Nemcev, Nizozemcev, Čehov in Poljakov, medtem ko so največji upad zabeležili pri gostih iz Nemčije. V Campingu Bled so imeli le en odstotek domačih gostov, kar je sicer podobno kot v preteklih letih. Tradicionalno so imeli največ Nemcev, Nizozemcev, Britancev, Belgijcev, Švicarjev, Čehov in Poljakov.

Zaradi še vedno lepega vremena v obeh kampih tudi v septembru pričakujejo še dober obisk. Camping Bled je do 11. septembra razprodan, tudi za drugo polovico meseca beležijo visoko povpraševanje, so navedli v Sava Turizmu.

Reka Kolpa: velika pomoč vremena

V turističnih kampih ob reki Kolpi so z letošnjo turistično sezono zadovoljni. K dobremu obisku je pripomoglo predvsem lepo vreme, ki je letos res obdarilo turistične delavce v Beli krajini.

V kampu Big Berry v naselju Primostku pri Metliki, kjer gostom ponujajo predvsem luksuzno opremljene mobilne hiške, se obisk počasi približuje tistemu izpred koronskih časov, kar jih navdaja z optimizmom. V mesecu avgustu so imeli popolnoma zasedene vse zmogljivosti. Okoli 60 odstotkov obiska so predstavljali domači gostje, 40 odstotki tuji. Za v prihodnje si želijo, da bi turistično sezono podaljšali tudi v jesenske in spomladanske mesece, saj menijo, da ima območje Kolpe velik potencial tudi izven poletnih mesecev.

Petičnim gostom je namenjen tudi Glamping Kolpa Resort v Krasincu pri Metliki. Potem ko je bil pri njih obisk v predsezoni nekoliko slabši, se je v glavni sezoni po besedah Mije Šteblaj precej izboljšal in so imeli zasedene vse zmogljivosti. V 90 odstotkih so prevladovali tuji gosti, predvsem iz držav zahodne Evrope. Konec septembra bodo sicer kamp tradicionalno zaprli, počasi pa že snujejo nove programe za naslednjo turistično sezono.

V kampu Bela krajina v Podzemlju, namenjenem čim širšemu krogu turistov, sezono ocenjujejo kot umirjeno in stabilno, kar pripisujejo predvsem lepemu vremenu. V poletnem času so imeli zasedene vse mobilne hiške, lepo zasedena so bila tudi mesta za šotore, prikolice in avtodome, posebej ob koncih tedna. Od gostov so s 70 odstotki prevladovali domači gostje.

»Po pričakovanjih se je turistični obisk po koroni nekoliko umiril in tako bo tudi ostalo. Velike rasti ne pričakujemo. Reka Kolpa in pristnost Bele krajine bo vedno privabljala goste, menim pa, da bomo ostali butični in manj prepoznavni od glavnih turističnih točk v Sloveniji, ki se jim namenja tudi bistveno več promocije. A Belokranjcem odgovarja umirjen in trajnostni turizem,« je  povedala vodja kampa Petra Pešelj.

Na Obali slabši obisk kampov junija in julija

Da vreme precej vpliva na zasedenost kampov, ugotavljajo tudi ponekod na Obali, kjer imajo za zdaj zbrane podatke za junij in julij, čez kakšen teden dni bodo imeli tudi podatke za avgust.

V Izoli imajo kampa Belvedere in Avtokamp Jadranka. Podatki za junij in julij kažejo, da se je za bivanje v kampu odločilo 7277 gostov, ki so opravili 21.319 nočitev. V primerjavi z lanskim letom beležijo 12-odstotno zmanjšanje števila prihodov in 14-odstotni upad nočitev, kar lahko junija pripisujejo nestanovitnemu vremenu, pozneje pa veliki vročini, so pojasnili v Turističnem združenju Izola.

Avgustovska zasedenost je po navedbah združenja bila dobra in primerljiva z lansko. Oba kampa imata tako pavšalne kot tranzitne goste, struktura je mešana, vendar prevladujejo slovenski gostje, sledijo nemški, češki in avstrijski gostje ter ostali.

V kampih na območju občine Piran so junija in julija zabeležili 38.447 prenočitev, kar je 11 odstotkov manj kot lani. Kot pravijo, za zdaj še ne vedo točno, zakaj je prišlo do odstopanja v številu prenočitev.

V občini Piran so sicer trije kampi, nahajajo se v Strunjanu, Fiesi in Luciji, prenočitve v kampih junija in julija pa sicer predstavljajo zgolj sedem odstotkov vseh prenočitev na destinaciji v tem obdobju, je za STA sporočila Lea Šuligoj iz Turističnega združenja Portorož.

V Mestni občini Koper imajo tri kampe, ki imajo omejene zmogljivosti. To so kampi Vovk-Osp, Kmetija Jakomin-Kubed in Eco camp Supot. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so v teh kampih našteli 1383 gostov in okoli 2550 nočitev, pa je sporočila direktorica Zavoda za mladino, kulturo in turizem Koper Helena Brec Loredan.

Med drugim je izpostavila, da z naraščajočo zavestjo o okoljski odgovornosti postaja trajnostno kampiranje pomemben trend. To vključuje uporabo okolju prijaznih materialov, zmanjševanje odpadkov, kompostiranje in spoštovanje narave. Tako turisti, ki kampirajo, iščejo načine, kako čim manj vplivati na okolje, na primer z uporabo sončnih panelov, večkratno uporabo embalaže in izbiro lokacij, ki podpirajo trajnostne prakse.

Nekateri iščejo izkušnje, ki vključujejo lokalno kulturo, tradicije in kulinariko. »Ti trendi kažejo, kako se kampiranje razvija od preprostega preživljanja časa na prostem k bolj sofisticiranim, personaliziranim in trajnostnim izkušnjam, ki se prilagajajo sodobnim potrebam in željam kampistov,« je dejala Brec Loredan. Upa, da bo k dobri prihodnji zasedenosti v kampih pripomoglo tudi ugodno vreme, saj je kampiranje močno odvisno od ugodnih vremenskih razmer.