Potem ko je bilo lani najtoplejše leto vse od začetkov merjenja (letna povprečna površinska temperatura je dosegla 1,45 stopinje Celzija) in so bile letos zabeležene nove najvišje temperature, podnebni ekstremi, ki izhajajo iz tega, vedno bolj terjajo življenja in sredstva za preživetje po vsem svetu. Na stari celini smo priča vsakoletnim sušam in poplavam, rastlinske in živalske vrste izumirajo hitreje, kot bi si želeli, toda svetovne emisije ogljikovega dioksida, povezane z energijo, tudi lani niso upadle. Nasprotno, leta 2023 so dosegle ponovno najvišjo vrednost doslej, kar pomeni le eno, da se cilj pariškega sporazuma, to je omejiti segrevanje ozračja na 1,5 stopinje, oddaljuje tako hitro, kot se sama podnebna konferenca leta 2015. Tudi letošnji podnebni vrh v Bakuju v Azerbajdžanu je ponovno pokazal, kako močno obvladujejo fosilna podjetja po vsem svetu gospodarstva, kapital in naša življenja.
Je pa ena najbolj eminentnih britanskih znanstvenih revij The Lancet ponovno izdala analizo (Lancet Countdown), v kateri spremljajo napredek na področju zdravja svetovnega prebivalstva glede na spreminjanje našega podnebja. Ravno v času, ko so v španski Andaluziji preštevali mrtve zaradi poplav in so imeli politiki pred podnebnim vrhom še dovolj časa, da jo vsaj preletijo. Analizo izdajajo vse od pariškega sporazuma dalje, da bi spremljali vplive na zdravje in odzive sveta na ta prelomni sporazum. Toda še nikoli doslej niso bili rezultati tako zaskrbljujoči kot letos.
Naraščajoče kopičenje toplogrednih plinov v ozračju namreč potiska svet v prihodnost, ko se nevarnosti za zdravje ljudi povečujejo, obenem pa zmanjšujejo možnosti za preživetje ranljivih ljudi po vsem svetu.
Vročina in smrtnost
Letošnja analiza Lancet Countdown temelji na strokovnem znanju 122 vodilnih raziskovalcev iz 57 akademskih ustanov in agencij Združenih narodov po vsem svetu. Njihovi rezultati pa razkrivajo, da je od 15 kazalnikov, ki spremljajo zdravstvene nevarnosti, izpostavljenost in vplive, povezane s podnebnimi spremembami, deset kazalnikov doseglo zaskrbljujoče nove rekorde.
Leta 2023 je bilo število smrti zaradi vročine med starejšimi od 65 let za 167 odstotkov višje kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Po mnenju strokovnjakov pa bi bilo pričakovati 65-odstotno povečanje smrti zaradi vročine le zaradi demografskih sprememb, torej staranja prebivalstva. V Evropi je lani zaradi vročine umrlo 47.000 ljudi. Glede na število prebivalcev so države z največ smrti zaradi vročine Grčija (393 smrti na milijon prebivalcev), Bolgarija (229), Italija (209) in Španija (175).
Ljudje so bili po vsem svetu zdravju nevarnim temperaturam v povprečju izpostavljeni 50 dni več, kot bi pričakovali brez podnebnih sprememb. Zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov pa so vse bolj izpostavljeni tudi življenju v nevarnih okoliščinah.
Od leta 2014 do 2023 se je število ekstremnih padavin povečalo na približno 61 odstotkih kopnega v primerjavi s povprečjem med letoma 1961 in 1990. To pa povečuje tveganje poplav, širjenja nalezljivih bolezni in onesnaženja vode. Obenem je 48 odstotkov svetovnega kopnega vsaj en mesec trpelo zaradi ekstremne suše, kar je druga najvišja stopnja od leta 1951, piše v poročilu. Zaradi pogostejših vročinskih valov in suš se je leta 2022 151 milijonov ljudi v 124 pregledanih državah soočalo z zmernim do hudim pomanjkanjem hrane.
Vroče in sušno vreme vse bolj spodbuja tudi pojav peščenih in prašnih neviht. Ta pojav je med letoma 2018 in 2022 prispeval k 31-odstotnemu povečanju števila ljudi, izpostavljenim nevarno visokim koncentracijam trdnih delcev. Na drugi strani spreminjajoči se vzorci padavin in naraščajoče temperature spodbujajo prenos smrtonosnih nalezljivih bolezni, kot so denga, malarija, bolezen, povezana z virusom Zahodnega Nila, in vibrioza. Ljudje so izpostavljeni tveganju prenosa teh bolezni tudi tam, kjer jih prej ni bilo, le lani pa je bilo zaznanih več kot pet milijonov primerov denge na več kot 80 območjih po vsem svetu. Kar je rekord vseh časov.
Zdravstvena tveganja, s katerimi se soočajo ljudje, so se zadnja leta poslabšala predvsem zaradi dolgoletnih zamud pri prilagajanju na podnebne spremembe. Le 35 odstotkov držav je na primer poročalo, da imajo zdravstvene sisteme za zgodnje opozarjanje na bolezni, povezane z vročino. Pomanjkanje finančnih virov je še naprej ključna ovira za prilagajanje.
Svetovna neenakost
Je pa res, da prilagajanje na vročino vsaj v Evropi že poteka. Prilagaja se zdravstvo, na delovnih mestih so boljši pogoji ali pa obstajajo učinkovitejše strategije zgodnjega opozarjanja. Podatki študije modeliranja iz lanskega leta, ki jo je vodil Barcelonski inštitut za globalno zdravje, so pokazali, kakšna bi bila umrljivost zaradi vročine, če teh ukrepov ne bi bilo. Verjetno bi bila 80 odstotkov višja v splošni populaciji in več kot 100 odstotkov višja pri starejših od 80 let. Podatki pa še kažejo, da smo manj občutljivi za vročino kot v začetku stoletja. »Verjetno zaradi splošnega socialno-ekonomskega napredka, izboljšav v vedenju posameznikov in javnozdravstvenih ukrepov, kot so načrti za preprečevanje vročine,« je povedala glavna avtorica raziskave Elisa Gallo.
Ne le na zdravje ljudi, podnebne spremembe imajo velik vpliv tudi na ekonomsko blagostanje držav in državljanov. Povprečne letne gospodarske izgube zaradi vremenskih ekstremnih dogodkov se povečujejo in znašajo 227 milijard ameriških dolarjev, kar je vrednost, ki presega bruto domači proizvod približno 60 odstotkov svetovnih gospodarstev. Ekstremni vremenski vplivi pa vplivajo tudi na produktivnost dela. Lani je bilo zaradi toplotnega stresa izgubljenih 512 milijard potencialnih delovnih ur, kar je 49-odstotno povečanje v primerjavi s povprečjem od leta 1990 do 1999. To ustreza globalni potencialni izgubi dohodka v višini 835 milijard dolarjev, pravijo raziskovalci.
So pa te izgube najbolj prizadele države z nizkim in srednjim indeksom človekovega razvoja (HDI), kar pomeni, da ti gospodarski vplivi dodatno zmanjšujejo njihovo zmožnost spopadanja z vplivi podnebnih sprememb, prilagajanja nanje in okrevanja po njih. S tem pa se le povečuje svetovna neenakost.
Odvisnost od fosilnih goriv
Podatki tudi kažejo, da naftna in plinska podjetja kljub prizadevanjem za zeleni prehod in obnovljive vire energije krepijo svetovno odvisnost od fosilnih goriv. Delno zaradi visokih cen energije in nepričakovanih dobičkov svetovne energetske krize večina dodatno širi svoje načrte za proizvodnjo fosilnih goriv. Od marca letos je bilo 114 največjih naftnih in plinskih podjetij na dobri poti, da leta 2040 presežejo emisije, skladne z omejitvijo 1,5 stopinje Celzija, za 189 odstotkov v primerjavi s 173 odstotki leta 2023.
Po vsem svetu še vedno 745 milijonov ljudi nima dostopa do električne energije, pomanjkanje energije prav tako škoduje zdravju in dobremu počutju ljudi. V državah z nizkim HDI le 2,3 odstotka električne energije prihaja iz čistih obnovljivih virov, sežiganje biomase, kot sta les in gnoj, pa še vedno predstavlja 92 odstotkov energije, ki je porabijo. Kurjenje fosilnih goriv in biomase je samo leta 2021 povzročilo najmanj 3,33 milijona smrti po vsem svetu zaradi onesnaženosti zraka na prostem z drobnimi trdnimi delci.
Povečanje emisij toplogrednih plinov, povezanih z energijo, je prispevalo tudi k temu, da je bilo med letoma 2016 in 2022 izgubljenih skoraj 182 milijonov hektarjev gozdov, kar je zmanjšalo svetovno naravno zmogljivost za zajemanje atmosferskega ogljikovega dioksida.
Še bolj je paradoksalno, da tudi zdravstveni sistemi sami, čeprav so bistveni za varovanje zdravja ljudi, vedno bolj prispevajo k problemu. Emisije toplogrednih plinov iz zdravstvene oskrbe so se od leta 2016 povečale za 36 odstotkov, zaradi česar so zdravstveni sistemi vse bolj nepripravljeni na delovanje v času, ko naj bi svet deloval po principu ničelnih neto emisij, opozarjajo raziskovalci analize.
Ukrepanje je in bo nujno, kajti vse več podatkov kaže, da bodo gospodarske koristi prehoda na ničelne neto emisije toplogrednih plinov daleč presegle stroške neukrepanja. Bolj zdravo in odporno prebivalstvo pa bo dodatno podpiralo uspešnejša in trajnostna gospodarstva, še ugotavljajo strokovnjaki Lancetove analize.
