»Mislim, da gre za uresničitev lepe humane ideje, ki kliče k sprejemanju in uživanju v medsebojni različnosti, k medsebojnemu poslušanju in slišanju. V tem smislu je ta pesmarica v nasprotju z nekaterimi silnicami, ki so ravno v zadnjih letih v svetu žal čedalje močnejše, kot so egoizem, brezobzirnost in težnja po uveljavitvi svojih interesov z grobo silo.« Tako je Dušan Bavdek, predsednik Društva slovenskih skladateljev in profesor na Akademiji za glasbo, govoril o izidu prav posebne knjige, Pesmarice EU, ki je izšla te dni. Sodeloval je pri tem projektu, zato smo ga povabili, da nam o njem pove kaj več. Pozitivna zgodba o pozitivnih pesmih.

Pesmarica EU je namreč zbirka not in besedil tistih pesmi, ki so jih v državah članicah izglasovali ljudje. Tudi šest slovenskih vsem znanih je v njej. To je prva takšna pesmarica. Poslej bo lahko, povedano drugače, tudi Francoz užival v slovenskih pesmih, kot sta Oj, Triglav, moj dom in Kekčeva pesem. »Vrednost te knjige je med drugim ta, da so predstavljene pesmi manjših narodov, ki pač najverjetneje prav iz tega razloga niso tako široko prisotne, prepoznavne, čeprav so lepe in kakovostne,« se je strinjal Bavdek.

Brez težkega dela

Našega sogovornika so k sodelovanju povabili pred šestimi leti. Takrat so namreč pobudniki iskali strokovnjake oziroma urednike po državah članicah, ki so pomagali pri uresničitvi projekta. »Sam v resnici nisem imel posebno težkega dela,« nam je zaupal. »Najprej je bila k izboru povabljena glasbena javnost, in sicer Društvo slovenskih skladateljev, Akademija za glasbo in Javni sklad za ljubiteljsko kulturo, tako da so prvi nabor izbrali skladatelji, študentje in profesorji, pevci iz različnih zborov. Dobili smo obsežnejši seznam za šest kategorij: ljubezenske pesmi, potem narava in letni časi, svoboda in mir, ljudske pesmi, religiozne pesmi in pa otroške pesmi.« Nabralo se je skoraj 300 predlogov. Ta izbor je potem skrčil na deset pesmi v vsaki kategoriji.

Izbrane zgodbe

Kaj nam pesmarica oziroma avtor komentarjev dr. Leon Stefanija med drugim pove o izbranih slovenskih pesmih?

Oj, Triglav, moj dom: besedilo je napisal Matija Zemljič, premierno je bila izvedena leta 1895 ob odprtju Aljaževega stolpa. Preprosta štiriglasna zborovska uglasitev, tako specifična za slovensko glasbo 19. stoletja, ni le pohodna himna Slovenije, pač pa simbolizira tudi pomembno prehojeno pot slovenskega kulturnega domoljubja od korenin do danes.

Dan ljubezni: Leta 1975 je Dan ljubezni v izvedbi zasedbe Pepel in kri zmagal na Opatijskem festivalu, enem vodilnih jugoslovanskih glasbenih dogodkov. Toda v priredbi Deča Žgurja se je pesem tistega leta na Evroviziji uvrstila na 13. mesto. To ni preprečilo, da je Slovenci ne bi vzljubili: sporočilnost in speven refren sta dala zagon tej zimzeleni pesmi.

Slovenija, od kod lepote tvoje: Ansambel bratov Avsenik je v zgodnjih petdesetih letih začel glasbeno (celo kulturno) gibanje, znano kot Oberkrainer musik, zvok, ki je navdihoval alpske orkestre ne le v Sloveniji, ampak tudi v Nemčiji, Avstriji, Švici in po svetu. Brata Vilko Ovsenik in Slavko Avsenik sta napisala vrsto ne le najodmevnejših uspešnic, ampak tudi pravih domoljubnih pesmi. Ta je nastala leta 1974 na besedilo slovenskega tekstopisca Marjana Stareta in je postala ena tistih pesmi, ki veljajo za neuradno slovensko himno.

Kje so tiste stezice: Tematika je eksistencialna. Junak(inja) te pesmi s Koroškega opazuje, kako se je čas spremenil: Čej so 'tiste stezice, k' so včasih bile? Zdej pa raste grmovje in zeliene trave. Bom grmovje posekau, travico požeu, bom naredu stezice, ki so včasih bile. Vsepovsod so stezice, najlepša je ta, ki me vodi do hiše, kjer so mam'ca moja.

Glej zvezdice božje: Leopold Belar, avtor te pesmi, je umrl leta 1899. Vseh podrobnosti o njegovih skladbah nam niso znane. Med njegovimi okoli sto znanimi skladbami pa ima Glej zvezdice božje prav gotovo poseben pomen za vsako verno dušo na Slovenskem. Ta božična pesem je nepogrešljiva za slovenske cerkvene zbore, glasba pa je očarljiv primer belcanta, kot je odmeval v slovenski cerkveni glasbi 19. stoletja.

Kekčeva pesem: Josip Vandot je po veliki vojni napisal tri povesti o Kekcu. Lik še vedno ostaja priljubljen, še zlasti ker je Kekec nastopil v treh mladinsko-pustolovskih filmih. Zgodbe o Kekcu se osredotočajo na srčnega dečka, pastirja iz Julijskih Alp, ki živahno premaguje nevarnosti. Kekec je sinonim za pogumnega, pozitivnega, v prihodnost usmerjenega, naravo ljubečega človeka z robinhoodovsko avreolo in sposobnostmi. Tako glasba kot besedilo sta bila tako v različici iz leta 1951 (Kozina/Ježek) kot tudi v tej mojstrsko izdelani koračnici iz leta 1963 zelo uspešna in še vedno prenašata enako optimistično sporočilo, tako značilno za socialistično Jugoslavijo: utopijo.

Sledilo je glasovanje najširše javnosti. Bavdek nam je pokazal rezultate in izbor na koncu res ni bil težak, saj so v posameznih kategorijah izbrane pesmi bolj ali manj prepričljivo dosegle prvo mesto.

Tako je bilo torej izbranih teh šest pesmi za šest kategorij – Dan ljubezni (med ljubezenskimi pesmimi), Slovenija, od kod lepote tvoje (letni časi), Oj, Triglav, moj dom (v kategoriji svoboda), Kje so tiste stezice (ljudska), Glej zvezdice božje (verska) in Kekčeva pesem (otroška). »Prepričan sem, da so te pesmi – vsaka v svojem žanru, vsaka v svojem svetu – zelo dobre, kakovostne, so večplastne, ponujajo celo vrsto asociacij. Vse so močno prisotne v naši kulturi. Tako da sem seveda zadovoljen in na neki način pomirjen, ker je bil izbor tako objektiven,« je komentiral.

Lepota pesmarice je v tem, da so izbrane pesmi predstavljane tudi s komentarji, kar jim dodaja poseben čar. Avtor teh je dr. Leon Stefanija, muzikolog, profesor na filozofski fakulteti. Tudi slovenskemu bralcu predstavi zelo znano pesem na poseben način. Njegovi komentarji so bili napisani tako dobro, da so bili drugim za zgled.

Vzemimo za primer pesem Oj, Triglav, moj dom. O njej med drugim napiše: »Prvič izvedena leta 1895 ob postavitvi slovitega Aljaževega stolpa. Cel podvig je bil izraz zgodnje ideje o nacionalni suverenosti. Preprosta štiriglasna zborovska uglasbitev pesmi, tako značilna za slovensko glasbo 19. stoletja, ni le pohodniška himna Slovenije, temveč simbolizira pomembno popotovanje slovenskega kulturnega domoljubja od njegovih zgodnjih korenin do danes.« Njen avtor je Matija Zemljič - Slavin.

Dve preveč

Bavdek je omenil, da ima pesmarica 164 pesmi. Toda če 27 zmnožimo s šest, kolikor je po eni strani držav članic EU in po drugi izbranih pesmi iz vsake od njih, dobimo 162. Račun se ne izide. »Vam bom zaupal, zakaj,« je vskočil sogovornik. »Med začetkom projekta in njegovim koncem se je zgodil brexit. Tako šestih pesmi iz Velike Britanije ni, ena pa je vendarle ostala, in sicer ponarodela Should Old Acquaintance Be Forgot. Druga, ki je dodana, je seveda Oda radosti, ki je, kot vemo, evropska himna.«

Dušan Bavdek / Foto: Daf

Dušan Bavdek v prostorih Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani / Foto: Damjan Franz Lu

Med pesmimi, ki so v pesmarici, med drugim omeni znani italijanski O sole mio in Bella ciao, avstrijsko Sveto noč, francosko Ave mario. Nekatere so izrazito stare, še omeni, na primer grška pesem, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva, iz 4. stoletja.

Toda prevajanje pesmi iz slovenščine v druge jezike najbrž ni enostavno. V angleščino sta slovenske pesmi prevedla ameriški skladatelj in jazz pianist Steven Klink ter prevajalec Boštjan Malus, ki sta morala včasih tehtati med stotimi različnimi variacijami. Delo sta opravila pedantno in odlično.

»Vendar moraš vzeti v zakup, da je vselej nekaj izgubljeno s prevodom. Ritma nekega jezika v prevodu ne moreš ujeti, vendar če je prevod spreten, lahko ujameš tisto osnovno razpoloženje in tudi pomen oziroma vsebino,« je komentiral Bavdek. Melodija, harmonija, karakter neke pesmi pove veliko o okolju, od koder pesem izvira.

Zanimiva je še zgodba pesmi Na Golici. Bavdek nam je zaupal, da bi seveda lahko bila izbrana, saj je bržkone ena najbolj prepoznavnih slovenskih pesmi, toda v pesmarico so lahko dodali samo takšne z besedili, Na Golici pa je inštrumentalna. Tako je žal niso mogli dodati.

Pesmarica je, kot si lahko predstavljamo, dokaj obsežna. Ni na voljo zgolj v knjižni obliki, pač pa tudi kot spletna aplikacija. Ta še ni povsem dokončana, vendar si je marsikaj že mogoče ogledati.

Za Bavdka je zdaj delo pri pesmarici končano. Začelo se je leta 2018, končalo nedavno. Vmes je bilo nekaj premora, preživeli smo covid, potrebni so bili številni pregledi, izboljšave, preden so pesmarico poslali v tisk.

Manj vzporedna življenja

Danski ustanovitelj evropske neprofitne nevladne organizacije, ki stoji za projektom, Jeppe Marsling je o namenu te knjige povedal: »S pesmarico smo upali, da bi 27 narodom omogočili živeti manj vzporedna življenja skozi izmenjavo pesmi. Na naslovnici smo izbrali izraz 'evropska angleščina', ker izraža način, kako Evropejci govorimo svoj najpogostejši drugi jezik – obarvan z našimi maternimi jeziki.«

Pri nastanku je sodelovalo več kot sto glasbenih organizacij in konservatorijev. V javnih glasovanjih, ki jih je pokrivalo več kot 400 medijskih hiš, je bilo vključenih več kot 87.000 prebivalcev iz vse EU. Vsaka od 164 pesmi je predstavljena za solo glas, z akordi in besedili, ki so zapisana tako v 25 izvirnih jezikih in treh abecedah kot tudi v spevni evropski angleščini. Spremna besedila, ki jih je zapisalo 61 nacionalnih urednikov, ponujajo vpogled v zgodovino evropske glasbe zadnjih 600 let.

Pesmarica je na voljo v Evropski uniji, Združenem kraljestvu in ZDA. Aplikacija, ki vsebuje vseh 164 naslovov, uvodov in povezav do youtuba, je brezplačno na voljo za pametne telefone. 

Priporočamo