Omrežnina, ki so jo začeli po novi metodologiji zaračunavati 1. oktobra, še vedno dviguje veliko prahu. Zdi se, da je postala namiznoteniška žogica, ki si jo različni akterji pošiljajo iz enega na drug konec. Na eni strani mize so igralci iz gospodarstva, ki ob serviranju žogice govorijo o nesprejemljivo visokih stroških, na drugi tisti, ki pravijo, da ti niti niso tako zelo visoki, na tretji, da je treba vendarle nekaj popraviti, na četrti, da morda res ni vse idealno, vendar tudi ne tako slabo. Za to mizo se gnete igralcev. Za nameček se je te dni vpletel še Bruselj. Zdaj servira eden, potem drugi, vsi pa smo, skratka, tukaj – v godlji, ki so nam jo skuhali. Toda kako smo vanjo padli in, predvsem, ali se iz nje sploh lahko izvlečemo?
Omenili ste Bruselj? Resno? Kaj za vraga imajo z našo godljo in mojo položnico opraviti v Belgiji? Veliko in nič. EU namreč zahteva, da imajo države članice neodvisno agencijo, regulatorja energetskega trga, ki je odgovoren za pripravo in skladnost pravil. Slovensko agencijo za energijo smo ustanovili pred več kot dvajsetimi leti. No, in ta agencija je sprejela pred časom akt, ki ureja obračunavanje omrežnine. Ta pa določa višino končnega zneska na položnici za elektriko. Vidite torej – Bruselj ima s tem opraviti veliko in nič hkrati.
Torej so bruseljski birokrati zahtevali drugačno obračunavanje omrežnine? To ne. Kako jo države članice obračunavajo, je stvar vsake posebej. Naša agencija je sprejela tak akt, ki določa obračunavanje pri nas.
In zakaj smo ga sploh potrebovali? To je eno od ključnih vprašanj. Prejšnji sistem je bil v veljavi več kot 25 let. Zdaj so se odločili za drugačnega. Glede na odzive lahko sklepamo, kako je bilo eno od glavnih vodil sprememb, da naj večji uporabniki plačajo višjo omrežnino. Kako to storiti, je bilo odprto vprašanje. Odločili so se za metodologijo, ki zdaj velja. Akt, ki ga omenjamo, je bil objavljen novembra 2022, vendar po njem obračunavajo šele od oktobra lani. Je pa to sila suhoparen dokument, ki med drugim vsebuje številne matematične enačbe, običajnemu smrtniku težko razumljive. Zato najbrž nihče ni posebej računal sam pri sebi, kaj spremembe prinašajo, in se o tem do nedavna ni posebej razpravljalo. Šele zdaj, ko so posledice tu, so mnogi na nogah.
So za posledice vedeli vsaj na agenciji? To je eno od vprašanj, ki smo jim ga zastavili, saj o tem nihče ni posebej govoril. Agencijo smo vprašali nekoliko drugače, vendar s ključnim poudarkom: kolikšno je ocenjeno povečanje pritoka sredstev z naslova omrežnine pri novi metodologiji obračunavanja? Odgovorili so takole: »Predvideni prihodki so popolnima enaki kot po starem sistemu. Iz tarifnih postavk omrežnine za prenosni sistem se mora (po starem ali novem sistemu) pobrati 96,3 milijona evrov, iz tarifnih postavk omrežnine za distribucijski sistem se mora (po starem ali novem sistemu) pobrati 276,6 milijona evrov. Enake vrednosti so načrtovane za leti 2025 in 2026.«
Dobro zastavljeno vprašanje. Pa vemo, kdo je akt spisal? Hvala za kompliment. Kdo ga je spisal? Tudi to je bržkone ena od ključnih informacij, ki so koristne za boljše razumevanje, kaj se pravzaprav dogaja. Odgovor agencije: »Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje temelji na študiji, ki jo je v sodelovanju z agencijo izvedel mednarodni konzorcij, sestavljen iz strokovnjakov Elektro inštituta Milan Vidmar, španske univerze Universidad Pontifica Comillas in eksperta iz Florence School of Regulation v vlogi revizorja.« Pri pisanju pa so po njihovem pojasnilu sodelovali različni strokovnjaki z različnih področij.
V času do priprave osnutka akta so bila v letu 2021 po pojasnilu agencije izvedena tri javna posvetovanja, na katera so bili povabljeni številni deležniki, med njimi tudi resorno ministrstvo (to je bil še čas Janševe vlade), Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtna zbornica Slovenije, Zveza potrošnikov Slovenije, elektrooperaterji, dobavitelji, trgovci ...
Ampak vse to me pravzaprav ne zanima – več šteje, kaj piše na moji položnici! In imate prav. Toda za razumevanje, kaj se dogaja, zakaj je znesek drugačen, je vendarle dobro vedeti, kako smo prišli do tu, kjer smo. In predvsem zakaj. Posledice so zelo konkretne, saj nekateri poročajo o večkratnem dvigu tega zneska in posledično o precej višjih računih.
In kdo zaradi vsega tega najbolj profitira? Glede na to, da so nam zagotovili, kako priliv ne bo nič večji, v takem smislu ne profitira nihče. Je pa omrežnina namenjena (tudi) vzdrževanju in posodabljanju omrežja. Odločili so se pač, da bodo ta denar dobili od uporabnikov omrežja na način, kot smo mu priča zadnjih par položnic. Eden od argumentov, ki ga pogosto omenjajo, je pravičnejše obračunavanje omrežnine, da torej plača več tisti, ki več porabi. To naj bi bila tudi spodbuda, da smo bolj varčni.
Ja, pa ja de! No, tako pravijo.
V naslovu ste zapisali vprašanje, kako se bomo izvlekli iz te godlje. No? Kako? Kot vidite, ne bo lahko. Agencija pravi, da je akt oziroma metodologija dobra, da ni tako zapletena, kot menijo nekateri v javnosti, da je pripravljena strokovno. Vlada bi rada omejila posledice, dosegla spremembe, kar počne po svoji poti. Mi, smrtniki, uporabniki smo samo občinstvo na tej tekmi namiznega tenisa, sami pa se lahko odločimo, za koga bomo navijali. Za dodatno popestritev si lahko v nižji tarifi (mimogrede, to je pozimi med 23. uro ponoči in 6. zjutraj), skuhamo hrenovke, naredimo hotdog in pripravimo pokovko. Namiznoteniški meč bo še zanimiv.
