Nedavne poplave, ki so hudo prizadele špansko Valencio in v katerih je umrlo več kot dvesto ljudi, so razkrile resne pomanjkljivosti v sistemu alarmiranja in odzivanja na naravne nesreče. Čeprav je bil vremenski pojav napovedan, so prebivalci poročali o pomanjkljivem opozarjanju in poznih ukrepih. Španska meteorološka agencija AEMET je že zjutraj na dan poplav izdala opozorila o ekstremnem deževju, vendar so lokalne oblasti z alarmi zamujale. Telefonska opozorila prek sistema ES Alert so bila prebivalcem poslana šele okoli 20. ure, ko so bili mnogi že ujeti v naraščajočih poplavnih vodah. Do takrat so bile poplavljene že številne ceste in hiše, celo nekateri mostovi so bili že porušeni, kar je povzročilo izgubo več kot 200 življenj in ogromno materialno škodo.

Demonstrators gather a month after devastating floods to demand the resignation of the regional officials who bungled the emergency response in Valencia, Spain, Tuesday, Nov. 30, 2024. (AP Photo/ Alberto Saiz) / Foto: Alberto Saiz

Minulo soboto, mesec dni po katastrofalnih poplavah, v katerih je življenje izgubilo preko 200 ljudi, je 100.000 demonstrantov na ulicah Valencie zahtevalo pravico in odgovornost.vseh pristojnih zaradi zamudnega odziva na naravno katastrofo. / Foto: AP

Opozorilni sistem po poročanju medijev ni bil aktiviran prej zato, ker so lokalni uradniki čakali na dodatne potrditve, da bi preprečili paniko, a to je privedlo do nezadostnega časa za evakuacijo. Zaradi geografske narave območja – ozkih rečnih dolin in hitro naraščajočih voda – so poplave močno prizadele predvsem skupnosti vzdolž rečnih strug, kjer so bili ljudje povsem nepripravljeni na obseg nesreče. Celoten dogodek je sprožil val kritik na račun neskladnosti med vremenskimi opozorili in dejanskim alarmiranjem prebivalstva ter izpostavil potrebo po izboljšanju odzivnih sistemov in boljšem usklajevanju med agencijami za civilno zaščito v prihodnje.

Hitrost in doseg

Ob tem so se ljudje spomnili tudi na poplave, ki so se avgusta lani zgodile pri nas, ko so mnogi opozarjali, da bi bilo težav morda manj, če bi imeli takšen sistem alarmiranja, da bi prebivalci na ogroženih območjih dobili na mobilne telefone SMS-sporočila, ki bi jih opozorila na nevarnost. Takšnega sistema pri nas še nimamo, čeprav ga že nekaj časa napovedujejo. Tako imenovani Cell Broadcast je način pošiljanja sporočil vsem uporabnikom mobilnih telefonov na določenem geografskem območju hkrati. Pri tem gre za geografska območja, kjer grozi nevarnost naravnih in drugih nesreč, pri čemer za sprejem opozorilnih obvestil ne bo potrebna uporabnikova predhodna registracija, so razložili na ministrstvu za digitalno preobrazbo, kjer se ukvarjajo s tem projektom.

Pomembni kriteriji obveščanja in alarmiranja pri naravnih ali drugih nesrečah so zagotovo hitrost, zanesljivost in doseg. V današnjem času je uspešno in učinkovito obveščanje najlažje zagotoviti z uporabo mobilnih naprav, ki jih ima večina prebivalcev ves čas pri sebi. Vzpostavitev sistema javnega obveščanja in alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil poveča varnost v državi, olajša koordinacijo reševanja na območjih, ki so jih prizadele naravne in druge nesreče, izboljša obveščenost ljudi ter zmanjša posredne in neposredne stroške, denimo v primeru boljšega obveščanja ob prometnih nesrečah, razložijo prednosti takega sistema na ministrstvu za digitalno preobrazbo.

Za vzpostavitev sistema in njegovo vzdrževanje je za naslednje petletno obdobje zagotovljenih okvirno 4,5 milijona evrov.

Trenutno obveščanje in alarmiranje o grozečih nevarnostih poteka prek siren, prej omenjen način obveščanja pa tega ne bo nadomestil, temveč le dopolnil. Konkretno bo to potekalo tako, da bo Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) pripravila opozorilna obvestila o aktualnih ali bližajočih se naravnih in drugih nesrečah. V trenutku, ko bo prejela informacijo o dogodku na ozemlju Slovenije, o katerem mora biti obveščeno večje število ljudi, bo uporabljena njena platforma za množično obveščanje in alarmiranje javnosti.

Javnost bodo obveščali regijski centri za obveščanje ali pristojni organi, ki so pooblaščeni za tovrstno obveščanje. Pripravljena opozorilna obvestila bodo izvajalcem mobilnih storitev posredovali tako, da bo URSZR v platformo za množično obveščanje in alarmiranje vnesla podatke o dogodku, izbrala območje za informiranje ter izbrala kanale, preko katerih bo želela obvestiti ljudi.

V sedanjem sistemu javnega alarmiranja je URSZR že zagotovila vmesnik, ki bo ob aktiviranju sirene posredoval podatke o alarmih na to platformo, z namenom obveščanja ljudi o alarmih tudi prek drugih komunikacijskih kanalov.

Do vseh uporabnikov

Izvajalci mobilnih storitev bodo javno obveščanje in alarmiranje s posredovanjem opozorilnih obvestil izvajali tako, da bodo prek sistema, ki vključuje mobilne bazne postaje, pošiljali sporočila več uporabnikom mobilnih telefonov na določenem območju hkrati, na tako imenovani način Cell Broadcast (CB). To je način, na katerega izvajalci mobilnih storitev v realnem času posredujejo od URSZR prejeta opozorilna obvestila vsem uporabnikom svojega omrežja in tudi vsem uporabnikom drugih ponudnikov mobilnih storitev, ki v danem trenutku uporabljajo njeno omrežje in so na geografskem območju, ki ga je določila URSZR.

Alert System hacked popup on screen, spam virus with warning caution for notification on internet security protect, code and cyber security and phishing spyware and compromised information. / Foto: Champpixs

Foto: iStock

Sistem javnega obveščanja in alarmiranja s posredovanjem opozorilnih obvestil bo vzpostavljen najkasneje v roku enega leta od podpisa pogodbe z operaterji, ki so bili izbrani na javnem razpisu ministrstva za digitalno preobrazbo. Podpis pogodb z izbranimi operaterji elektronskih komunikacij je bil izveden oktobra letos. V svojih vlogah so se operaterji zavezali, da bodo sistem vzpostavili najkasneje v enem letu, saj gre za zahtevne projekte, ki zaradi tehnoloških rešitev in področja varnosti zahtevajo posebno previdnost pri njihovih vzpostavitvah ter veliko najrazličnejših testiranj. Pri tem bo treba zagotoviti tudi zelo dobro obveščenost javnosti, kar kažejo tudi informacije o vzpostavitvah in testiranjih takih sistemov v tujini. Za vzpostavitev sistema in njegovo vzdrževanje je za naslednje petletno obdobje zagotovljenih okvirno 4,5 milijona evrov.

Zakonodajna ureditev na nivoju EU o vzpostavitvi sistema obveščanja in alarmiranja izhaja iz posameznih nacionalnih praks, ki jih je evropska komisija ocenila kot dobre. Sistem deluje prek vseh mobilnih operaterjev, ki podpirajo to tehnologijo, in ne zahteva, da imajo uporabniki nameščeno posebno aplikacijo. Pogosto se uporablja za opozarjanje na nevarnosti, kot so poplave, potresi, požari ali izredne vremenske razmere.

Takšen sistem že uporabljajo v mnogih državah po svetu in je rešil že nešteto življenj. Japonska, denimo, sistem Cell Broadcast uporablja za opozarjanje na potrese in cunamije, in sicer prek sistema J-Alert. Sporočila dosežejo prebivalce v nekaj sekundah po zaznavi nevarnosti. Ob potresu leta 2011 (Fukušima) so mnogi prejeli opozorila nekaj sekund pred potresnimi sunki, kar jim je omogočilo hitro ukrepanje. Ameriški sistem Wireless Emergency Alerts (WEA) omogoča hitro obveščanje prebivalcev o vremenskih nevarnostih, izgredih, izrednih razmerah in pogrešanih otrocih (Amber Alert​). Tudi med orkanom Harvey leta 2017 so opozorila dosegla milijone ljudi in rešila številna življenja. 

Priporočamo