Ali lahko Luka Dončić z Dallas Mavericksi na peti tekmi velikega finala lige NBA v dvorani TD Garden v Bostonu premaga gostitelje, ekipo Boston Celtics, in zniža zaostanek v zmagah na 2:3? Ali pa bo, nasprotno, spopad Dončića in Kyrieja Irvinga na eni ter Jaysona Tatuma in Jaylena Browna na drugi strani sklenil letošnjo sezono in bo Boston vnovič kronan za prvaka severnoameriške lige NBA? Odgovor že poznamo: uresničil se je zadnji scenarij in pred razgretimi navijači v Bostonu so Kelti z zmago 106:88 in izidom 4:1 po letu 2008 znova osvojili nov, tokrat že 18. naslov prvaka lige NBA.
Po Lukov podpis iz Avstralije
O košarkarskih zapletih in razpletih je bilo te dni že veliko napisanega, zato jih bomo pustili ob strani ter se raje posvetili vročičnemu navijaškemu utripu v Bostonu pred začetkom zadnje tekme. Okolica dvorane je živela in dihala za košarkarski obračun, ploščad pred vhodom v dvorano TD Garden, dom ekipe Boston Celtics, so ure pred začetkom tekme preplavili navijači s prepoznavnimi dresi in drugimi navijaškimi pripomočki v zeleno-beli barvi. Med njimi smo zaman oprezali za modro-belimi dresi navijačev Dallasa. Na njihove maloštevilne, a predane podpornike smo naleteli šele v dvorani, ko so ob robu igrišča spremljali ogrevanje Dallasovih košarkarjev pred tekmo in potrpežljivo čakali na priložnost za podpis, pozdrav ali fotografiranje s svojim junakom ali junaki.
Uresničitev rojstnodnevne želje
Na drugi strani so bili vzhičeni navijači Keltov tako globoko prepričani o zmagi domače ekipe, da so na dan tekme že od poznega popoldneva proslavljali nov naslov prvaka NBA. Peta tekma velikega finala, ki bi ekipi že lahko prinesla pokal Larryja O'Briena, je bila za dolgoletne navijače Boston Celtics čustvena, tudi za Steva in njegovega sina Josha, s katerima smo si pred tekmo izmenjali nekaj besed. Zanju je podpora Keltom del družinske dediščine, ki se prenaša med generacijami. Oče Steve je sina »okužil« z navijanjem za Celticse in zaradi »osebnih okoliščin« je bila tekma zanju še toliko bolj posebna: dan prej je namreč Josh praznoval svoj 32. rojstni dan.
Astronomske cene vstopnic ...
Vročici med navijači obeh ekip so sledile tudi cene vstopnic za peto tekmo, na kateri bi lahko Kelti v domači dvorani pred domačim občinstvom prvič po letu 2008 osvojili naslov prvakov lige NBA: najcenejša vstopnica s sedežem visoko pod stropom dvorane je na dan tekme stala najmanj 1200 ameriških dolarjev. Cena je naraščala z bližino igrišča: če je bilo za sedež v sredini dvorane treba odšteli pet tisočakov, je cena vstopnice za sedež neposredno ob igrišču, od koder tekme običajno spremljajo bogataši in znane osebnosti iz sveta zabave in športa, znašala vrtoglavih 12.500 dolarjev.
Ekipa Dallasa je vedela, da jih bo v dvorani TD Garden pričakal navijaški pekel. Navijači Bostona veljajo v ligi NBA za izjemno glasne, tudi besedno grobe, a globoko predane in zveste svoji ekipi. Tudi študija finančnega podjetja WalletHub je med skoraj 300 mesti Boston uvrstila za Los Angelesom kot drugo najboljše mesto za ljubitelje košarke, peto po obiskanosti tekem in prvo po angažiranosti navijačev lige NBA. V dvorani je res vladalo eksplozivno vzdušje. Žvižgi ob Lukovem izvajanju prostih metov so bili huronski. Navijači Keltov, ki imajo še nekaj neporavnanih računov s Kyriejem Irvingom, so vsak njegov dotik žoge pospremili z vzkliki »Kyrie je zanič«. TD Garden se je ob bučnem navijanju dobesedno tresel.
... in peklensko vzdušje v dvorani
Bostonovi navijači po temperamentu in glasnosti odstopajo od običajnih navijačev v Ameriki, njihova navijaška mentaliteta pa bolj spominja na evropsko, je pred peto tekmo navijaško vzdušje opisal Marko Milić, član Dallasove trenerske ekipe. »Prvi dve tekmi velikega finala smo igrali v Bostonu, kjer je vzdušje primerljivo ali celo presega vzdušje v najbolj norih dvoranah, denimo na derbijih v beograjski Areni ali na tekmah grškega Panathinaikosa. Tu res ni lahko igrati v gosteh.« Dallas je mlada ekipa in, kot je dodal Milić, sta na prvi in drugi tekmi – obe je Dallas izgubil – vzdušje in zavedanje, da gre za finalni obračun, na nekaterih igralcih pustila pečat. »Meni je veliko bolj všeč, da se na velikih tekmah TD Garden trese, kot pa da bi bilo vse skupaj podobno nekakšni gledališki točki.«
Kako močno orožje je lahko domača dvorana z domačimi navijači, je Dallas pokazal v četrti tekmi velikega finala, ko je doma »povozil« nasprotnika. »Naša domača dvorana – prišlo je 20.000 gledalcev – se je tresla. Ne samo nosilci igre, ampak tudi vsi ostali so dobili več samozavesti, občutek je bil res dober. Po prvih dveh tekmah je ostal nekoliko grenak priokus – ne zato, ker smo izgubili, ampak ker nismo igrali svoje najboljše košarke. Odleglo nam je, da smo v Dallasu pokazali svojo igro in videli, da lahko zmagamo,« je Milić strnil dogajanje na prvih štirih tekmah velikega finala, ki se je za Dallas s porazom v Bostonu zdaj zaključil.
Luka Dončić bo s soigralci kmalu lahko snoval nove podvige in naskok na prestol lige NBA, saj se oktobra letos začenja nova sezona.
