Pred časom se je bralec na naše uredništvo obrnil z zanimivim vprašanjem. Zanimalo ga je, kakšna je dandanes v celoti pot do vozniškega izpita za osebni avtomobil (kategorija B), koliko je za to določenih obveznih ur vožnje, kakšna je cena in podobno. Ker si po naših izkušnjah takšna in podobna vprašanja ne postavlja ravno malo tistih, ki želijo opraviti vozniški izpit, smo se odločili o tej vedno aktualni temi malce potipati naokoli. Pri tistih, ki so v to problematiko vpleteni že dolgo in jo poznajo do obisti.

Velike »znanosti« pri vsem skupaj sicer ni. »Kandidat, ki želi opravljati vozniški izpit, mora opraviti zdravniški pregled in izpit iz prve pomoči ter se v šoli vožnje usposobiti po predpisanem programu. Splošni del teoretičnega dela usposabljanja traja najmanj 16 pedagoških ur, trajanje posebnega dela pa je različno glede na kategorije – za kategorijo B na primer najmanj osem pedagoških ur. Ko kandidat konča teoretični del usposabljanja, lahko opravlja teoretični del izpita, ki je pogoj za udeležbo v praktičnem delu programa usposabljanja. Ta del je predpisan v trajanju najmanj 20 učnih ur,« nam je pojasnil predsednik Združenja šol vožnje Slovenije Martin Miklavc. Temu seveda sledi še glavni del – tako imenovana izpitna vožnja.

Vse več zelenih tablic L

Če poenostavimo, večjih sprememb na tem področju v zadnjih letih ni bilo in kot nam je povedal tudi Brane Lotrič, direktor izobraževalnega centra B&B, pod okriljem katerega deluje ena največjih in najstarejših šol vožnje pri nas, je pot do vozniškega dovoljenja zelo podobna kot za generacije prej. »Ne nazadnje v Sloveniji izvajamo vozniške izpite na enaki zahtevnostni stopnji kot preostale države Evropske unije,« je dodal. Edina omembe vredna razlika je bila tako zdaj že precej oddaljenega leta 2006 uvedena možnost vožnje s spremljevalcem – o tej govorimo, kadar vozilo v cestnem prometu vozi oseba, ki še nima pravice voziti samostojno, v vozilu pa jo spremlja oseba, ki pri tem ne opravlja dela učitelja vožnje. Obe osebi morata pri tem izpolnjevati pogoje, predpisane za takšno obliko udeležbe v cestnem prometu. Če ste starejši od 16 let, smete tako s spremljevalcem voziti, če ste v šoli vožnje opravili teoretični del usposabljanja za voznika motornih vozil kategorije B, če ste opravili teoretični del vozniškega izpita, če ste v šoli vožnje končali praktični del usposabljanja ... Spremljevalec je lahko eden od staršev, skrbnikov, rejnikov ali druga oseba, ki je stara najmanj 27 let in ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo motornih vozil kategorije B najmanj pet let. V skupni evidenci izrečenih kazenskih točk ob tem ne sme imeti več kot pet kazenskih točk in mora imeti prebivališče v Sloveniji. Spremljevalec mora biti ob tem vpisan v evidenčni karton vožnje, vpis pa opravi upravna enota na podlagi vloge kandidata za voznika, ko ugotovi, da so pogoji izpolnjeni.

- 27.07.2016 - mag. Brane Lotrič, direktor in lastnik avtošole B&B, d.o.o., šola vožnje in treningi, Kranj  //FOTO: Jaka Gasar / Foto: Jaka Gasar

Brane Lotrič: »Pri vožnji s spremljevalci smo se zgledovali po avstrijskem in delno francoskem modelu. Ob začetnih porodnih krčih se je ta oblika odlično prijela. Na cestah vidimo vse več vozil z zelenimi tablicami L, ki upoštevajo omejitve hitrosti, pešce, vozijo previdno ...« / Foto: Jaka Gasar

Kot je dejal Martin Miklavc, konkretnejše analize o vplivu izkušenj, pridobljenih pri vožnji s spremljevalcem, pri nas še niso izvedli, imajo pa te načeloma pozitiven vpliv na vožnjo bodočih voznikov in njihovo varno udeležbo v prometu. »Toda občasno se v šolah vožnje srečamo tudi s primeri, ko kandidati pod vplivom spremljevalca razvijejo katero od slabih navad, ki jo je treba odpraviti, še preden gredo opravljat vozniški izpit,« je kljub temu opozoril in podobno meni tudi Brane Lotrič. »Pri vožnji s spremljevalci smo se zgledovali po avstrijskem in delno francoskem modelu. Po začetnih porodnih krčih se je ta oblika odlično prijela. Na cestah vidimo vse več avtomobilov z zelenimi tablicami L, ki spoštujejo omejitve hitrosti, pešce, vozijo previdno ... To je zelo pohvalno. V zadnjem času so učitelji vožnje, tudi zaradi prezasedenosti z delom, začeli to obliko usposabljanja posebej promovirati. Vendar so včasih pričakovanja spremljevalcev previsoka; računajo na to, da bo kandidat vozil kot 'star šofer', večinoma pa gre pri 20 urah le za osnove vožnje v prometu, ki potrebujejo še precej vadbe in utrjevanja,« je pojasnil Lotrič in poudaril, da so nekateri starši odlični učitelji. Pred vozniškim izpitom oseba, ki se je intenzivno usposabljala s spremljevalcem, potrebuje le še nekaj ur vožnje z učiteljem, nato pa izpit praviloma opravi uspešno in hitro. Težave se pojavijo pri preveč samozavestnih kandidatih (oziroma njihovih starših), ki že »vse znajo« in gredo samo na izpitno vožnjo. Pri takšnih se s poskušanjem na izpitu večkrat zaplete.

Stroški rastejo

Naš sogovornik je ob tem poudaril še, da je ob vloženem trudu in času spremljevalcev viden tudi prihranek pri stroških, ti so naslednja stvar, ki nas je zanimala. Kaj vse je zajeto v to, da posameznik, ki začne »z ničle«, opravi vozniški izpit, je navedeno v uvodu, dodajmo le, da cene zdravstvenih pregledov in izpita iz prve pomoči določajo njihovih izvajalci, enako velja za stroške ur vožnje, medtem ko ceno vozniškega izpita s tarifo določa Agencija RS za varnost prometa in je že nekaj let enaka. Natančneje nam je okviren izračun celotnega vozniškega izpita pripravil Brane Lotrič, ki je pri tem upošteval, da kandidat opravi 22 ur vožnje in nekaj časa vozi še s spremljevalcem, pri čemer je dodal, da je uspešnost na vozniškem izpitu okrog 50-odstotna, kar pomeni, da posameznik v povprečju doplača še nekaj ur vožnje za dodatno usposabljanje in stroške ponovnega izpita. Če pa mu uspe vse narediti v prvem poskusu, so stroški naslednji: prva pomoč 99,3 evra, zdravniški pregled 67 evrov, stroški šole vožnje (tečaj cestnoprometnih predpisov in omenjenih 22 ur vožnje) 1073 evrov, stroški izpita 79,6 evra; skupaj to pomeni 1318 evrov.

V šolah vožnje se občasno srečujejo tudi s primeri, ko kandidati pod vplivom spremljevalca razvijejo slabo navado – to je treba odpraviti, še preden gredo opravljat vozniški izpit.

Seveda vsak pri sebi ve, kako velik strošek mu to predstavlja, se pa tudi Brane Lotrič zaveda, da je vozniški izpit, ki je dolgotrajen in zahteven proces in ne enkraten dogodek, že pregovorno »drag«, ker stroškovno običajno zadeva starše z odraščajočimi otroki, v obdobju, ko je v družini največ stroškov (šola, matura, potovanja, šport, dopust, digitalna oprema …), ali pa je strošek najstnikov v obdobju, ko se s študentskim delom le s težavo preživljajo. »Vedno je bilo tako. Strošek vozniškega izpita pride ob najbolj nepravem trenutku, ob vstopu v samostojno življenje, ko nimamo sredstev. Je vstopnica v življenje, ki nam omogoča svobodno mobilnost. Le zakaj se nad stroškom vozniškega izpita za motor dvajset let pozneje nihče ne pritožuje?« je zanimivo razmišljanje ponudil Lotrič, ki je tudi odkrito govoril o cenah ure vožnje v njegovi šoli vožnje. »Leta 2021 je bila cena pri nas 33,8 evra, leto pozneje 36,1 evra, lani 40,5, letos pa v tem mesecu 41,5 evra. Pri rasti ima največji delež dvig plač, ki je v tem obdobju znašal 13,5 odstotka na izhodiščne postavke, v celoti pa se je strošek dela zvišal za 18 odstotkov,« je povedal Lotrič.

Vožnja s spremljevalcem se je dobro prijela in prinesla veliko pozitivnega. / Foto: Istock

Vožnja s spremljevalcem se je dobro prijela in prinesla veliko pozitivnega. / Foto: iStock

Jasno, se pa cene v šolah vožnje razlikujejo in vsako podjetje samo izračuna lastno ceno učne ure, glede na vse stroške, ki nastanejo pri poslovanju – pri teh so namreč (precejšnje) razlike. »Nekatere imajo prostore v najemu, druge v lasti, stroški najemnin so različni, odvisno od lokacije, stroški nakupa in vzdrževanja vozil pa se razlikujejo glede na vrsto vozil, ki jih posamezna šola vožnje uporablja za usposabljanje. Vse to se verjetno izraža tudi v razliki pri cenah. V zadnjem času je v javnosti res veliko govora o dvigu cen storitev v šolah vožnje, a po našem mnenju je to vprašanje tako pogosto postavljeno zato, ker je zelo široko razširjeno zmotno prepričanje, da glavni strošek šole vožnje pomeni gorivo. To je namreč le del stroškov, ki nastajajo pri izvajanju dejavnosti in vpliva na določitev cene usposabljanja. V glavnini pa na oblikovanje cene učne ure pri ponudnikih vpliva zvišanje vseh preostalih stroškov, ki nastajajo pri izvajanju dejavnosti vozniških šol in jih čuti celotno gospodarstvo. To so denimo stroški za delovna sredstva, kot so nakup in vzdrževanje vozil, zavarovanje vozil, krediti oziroma lizingi, najemnine za prostore, v katerih se izvaja teoretični del usposabljanja, ogrevanje in vzdrževanje teh prostorov … Samo v zadnjem letu so se vozila podražila za 25 do 30 odstotkov, stroški dela so se v tem času zvišali za 15 do 20 odstotkov, tu so še stroški storitev, kot so denimo tisti za stalno poklicno usposabljanje učiteljev vožnje in predpisov, telekomunikacijske storitve, storitve računovodstva, svetovalne storitve, storitve marketinga … Pa seveda stroški materiala, kot so gorivo, elektrika, evidence, pisarniški material in računalniška oprema,« je za konec pojasnil Martin Miklavc. 
Priporočamo