Izraelski drzni napadi na pripadnike Hezbolaha minuli teden, v katerih je na stotine pozivnikov in dvosmernih radijskih naprav eksplodiralo ter ob tem ubilo okoli 40 ljudi, pomenijo prav posebno vrsto grožnje – kdor koli lahko dandanes v sodobne naprave v najslabšem primeru namesti eksploziv ali vsaj dodatek, ki mu omogoča dostop in prisluškovanje komunikacijam. Ne preseneča, da je v ozadju izraelskega napada najbrž tajna služba Mosad, niti to, da je bila akcija, kot kaže, samo prvi korak k stopnjevanju nasilja na Bližnjem vzhodu.
Čeprav je bila skrivna operacija osupljiva, uporabljena metoda ni bila posebno nova ali neznana, je za New York Times ocenil Bruce Schneier, ameriški strokovnjak za varnostno tehnologijo in predavatelj na šoli Harvard Kennedy. »Taktika Izraela, ki ni niti potrdil niti zanikal navedb o tem, da se mu je uspelo infiltrirati v mednarodno dobavno verigo in da je vdelal plastične eksplozive v naprave pripadnikov Hezbolaha, je znana že leta. Novo je le to, da je tokrat to storil na posebno uničujoč, ekstravaganten javni način, s čimer je pokazal, kakšna utegne biti prihodnost tekmovanja velikih sil – v miru, vojni ali čedalje večji sivi coni nekje vmes.«
Napad na dobavno verigo
Kot še navaja Schneier, je bil izraelski načrt, torej napad na mednarodno dobavno verigo, logistično sicer zapleten, vendar so podobno že storile tudi Združene države Amerike, čeprav za druge namene. »Agencija za nacionalno varnost je med prevozom prestregla komunikacijsko opremo in jo spremenila, ne za uničevanje, temveč za prisluškovanje.« To so že pred leti storili na usmerjevalnikih znamke Cisco, ki so bili namenjeni sirskemu telekomunikacijskemu podjetju. In najbrž, kot še pravi avtor, to ni bila edina tovrstna akcija omenjene agencije.
Izraelski napad ni minil brez kritik, saj so takšni napadi, ki so v svojem bistvu teroristični, velikokrat neselektivni (zaradi eksplozij pozivnikov je bilo po poročanju libanonskih medijev ubitih tudi nekaj otrok). Opozarjajo tudi, da so v nasprotju z mednarodnim pravom.
Strokovnjaki zdaj s strahom opazujejo, ali bodo tovrstni napadi postali nekaj sprejemljivega in običajnega, saj je bil s tem dogodkom presežen še en mejnik. Sprašujejo se, kdo ga bo presegel naslednji.
Za tokratno operacijo naj bi bil odgovoren, kot za mnoge podobne doslej, izraelski Mosad. V preteklosti so že uporabili predvsem mobilne telefone, v katere so skrili eksploziv in ga sprožili na daljavo, medtem ko ga je uporabljal človek, ki so se ga želeli znebiti.
»Nekaj pa je nedvomno – Mosad ima zelo drugačna pravila delovanja v primerjavi z zahodnimi obveščevalnimi agencijami, kot sta ameriška Cia ali britanski MI6,« je že pred časom v intervjuju za časnik The Guardian dejal Dan Raviv, soavtor knjige Vohuni proti Armagedonu. »Mosad deluje pod predpostavko, da je Izrael eksistencialno ogrožen, in ta občutek nujnosti vpliva na odločanje,« je še pojasnil.
Izkoristiti vse možnosti
Z vzponom kibernetskega vojskovanja, umetne inteligence in brezpilotnih letalnikov se je ta agencija hitro prilagodila in izkorišča vse možnosti, ki jih ponuja novi svet. To ni več le organizacija, ki deluje na terenu, dejavna je tudi v kibernetskem prostoru. Veliko vlaga v takšne zmogljivosti, zato je meja med tradicionalnim vohunjenjem in tehnološkim bojevanjem vse bolj zabrisana.
V zadnjih letih se je ta organizacija osredotočila na boj proti iranskim jedrskim ambicijam in vodi prikrito vojno proti njihovemu jedrskemu programu. Mosadu so tako pripisali številne skrivnostne incidente, v katere so bili vpleteni iranski znanstveniki, vključno z nizom ciljnih atentatov in kibernetskih napadov.
Novembra 2020, denimo, so Mohsna Fakhrizadeha, vrhunskega iranskega jedrskega fizika, umorili v zasedi zunaj Teherana, vendar Izrael ni ne potrdil ne zanikal vpletenosti. Umor naj bi izvedli z uporabo mitraljeza na daljinsko upravljanje, kar kaže na tehnološko sofisticiranost taktike. Cilj takšnih operacij je jasen: čim bolj ovirati iranski jedrski program.
Kraja informacij
Dve leti pred tem je izvedel tudi eno najdrznejših operacij zbiranja obveščevalnih podatkov. Dokopali so se do ogromnega svežnja iranskih jedrskih dokumentov iz skladišča v Teheranu. Agenti so se infiltrirali v objekt, onemogočili alarme, vlomili v sefe ter odnesli okoli 50.000 strani in 163 zgoščenk z zaupnimi podatki, povezanimi z iranskim jedrskim programom. Operacija, izvedena v šestih urah in pol, je bila logistično in operativno zahtevna ter kaže, da lahko ta organizacija izvede tudi zelo tvegano misijo globoko na ozemlju drugih držav.
Po drugi strani je znano, da so bile Mosadove kibernetske sposobnosti uporabljene tudi v finančni vojni. Operacija Harpuna, ki se je začela na začetku leta 2000, je bila zasnovana s ciljem ohromitve finančnih mrež organizacij, kot sta Hamas in Hezbolah. Kibernetska orodja so uporabili za sledenje in motenje finančnih kanalov, kar je vključevalo vdor v bančne sisteme, sledenje sredstvom na računih v tujini in onemogočanje transakcij.
Povezani pa naj bi bili tudi s podjetjem Black Cube, ki zaposluje nekdanje izraelske obveščevalce za vodenje korporativnega vohunjenja in kompleksnih operacij zbiranja obveščevalnih podatkov po vsem svetu. Njihove glavne stranke so bogataši. Čeprav to ni uradna operacija Mosada, dejavnosti tega podjetja kažejo, kako sofisticirane so lahko metode in tehnologije izraelskih obveščevalcev.
