Na posvetu foruma Festivala za tretje življenjsko obdobje o dolgotrajni oskrbi je minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac v uvodnem nagovoru dejal, da kadrovska stiska na področju dolgotrajne oskrbe pušča svoje posledice na zaposlenih, ki so izčrpani, prav tako pa vpliva tudi na uporabnike. Izrazil je pričakovanje, da bo pozitivne učinke prinesel zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, ki je začel veljati avgusta. Prinaša osem ukrepov, med drugim sofinanciranje pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije in nakupa sodobnih tehnologij za pomoč zaposlenim pri težjih opravilih.
Zakon naj bi izboljšal izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. Slednjega bodo še izboljšali, je obljubil. Sicer pa je po njegovem mnenju le z dialogom mogoče vzpostaviti sistem, ki bo vzdržen in vreden zaupanja.
Tretjina medicinskih sester starejših od 50 let
Predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege - zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Monika Ažman je poudarila, da je tretjina medicinskih sester, zaposlenih v zdravstvenem in socialnem varstvu, starejših od 50 let. To po njenih besedah pomeni, da se jih bo v prihodnjih desetih letih po ocenah upokojilo približno 7000.
»Minister Maljevac je sicer dejal, da je delo v dolgotrajni oskrbi poslanstvo, vendar pa se od poslanstva ne da kupiti kruha,« pa je svarila članov Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije povzela predsednica sindikata Irena Ilešič Čujovič. Sindikat si v pogajanjih o plačah v javnem sektorju, ki še potekajo, prizadeva, da bi bili najboljši v sistemu nagrajeni. Hkrati pogrešajo ukrepe, ki se ne nanašajo na plače, ampak so povezani denimo s stanovanjsko politiko ali zagotavljanjem daljšega varstva za otroke zaposlenih, je povedala.
Za omilitev omejitev pri zaposlovanju starejših
Skupnost socialnih zavodov Slovenije se medtem zavzema za to, da bi omilili omejitve pri zaposlovanju starejših delavcev v programu javnih del, je dejal sekretar skupnosti Denis Sahernik. Poleg tega želijo, da se izvede raziskava o poklicnih boleznih med zaposlenimi v domovih za starejše. Pridobiti želijo namreč vpogled v zdravstveno stanje zaposlenih in na tej podlagi usmeriti prizadevanja za manj zdravstvenih tveganj med njimi.
Minister je ob koncu posveta glede predloga, povezanega z javnimi deli, obljubil, da se bo pogovoril s pristojnim ministrom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mescem. Raziskavo, ki jo želi skupnost, pa bi lahko izvedli prihodnje leto, je napovedal.
V Združenju direktorjev domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov, ki deluje v okviru skupnosti socialnih zavodov, pa menijo, da bi moralo biti delo v domovih za starejše bolj privlačno za mlade. Zaradi sistema plač v javnem sektorju imajo mladi delavci namreč precej nižjo plačo od starejših, je izpostavil predsednik združenja Andrej Štesl.
