Zanimivo je, kako se nam posamezni dogodki za vselej vtisnejo v spomin. Kadar koli se denimo peljemo po dolenjski avtocesti od hrvaške meje proti Ljubljani in malo pred Novim mestom odbrzimo mimo bencinskega servisa ali se na njem ustavimo, se tako spomnimo, kako smo pred slabimi desetimi leti na vratih tamkajšnjega bara, ki je del omenjenega servisa, uzrli nalepljen list papirja formata A4. In na njem zapisano sporočilo, zaradi katerega smo pred vrati obstali odprtih ust in si nekajkrat pomencali oči, v slogu zaspanih likov v risankah, ki ne morejo verjeti svojim očem. Na listu je namreč pisalo: »Akcija! Liter špricarja štiri evre.« Na vratih bara bencinskega servisa, do katerega edini dostop je s takšnim ali drugačnim vozilom, ki po avtocesti lahko vozi. Je potemtakem sploh kaj čudnega, da je alkohol (v prometu) pri nas tako velika težava?
Jasno, zagotovo bo ob prebranem kdo pomislil: dobro, to je bilo pred desetimi leti, dandanes se kaj takega ne more več zgoditi. A sami o čem takem niti slučajno nismo prepričani. Vsem tragičnim nesrečam navkljub, ne glede na to, koliko gorja povzroči vožnja pod vplivom alkohola, je te namreč pri nas še vedno (občutno) preveč. In »veseli« december, v katerega smo vkorakali, je pri tem posebno kritičen. Ne, ne bomo se šli lažnega sprenevedanja in moraliziranja, naj ta mine brez alkohola, zagotovo pa so znova več kot na mestu pozivi, naj po uživanju alkohola ne sedemo za volan. Pa ne samo decembra, nikoli in nikdar!
Alkohol je past
Ko smo zapisali, da je prometnih nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani povzročitelji, še vedno občutno preveč, je za dokaz o tem dovolj pogled na številke. Zapišimo takole: 25, 37, 41, 32, 22, 33, 27, 38, 17, 21. Te številke pomenijo število smrtnih žrtev v cestnem prometu v nesrečah, ki jih je zakrivil alkoholizirani povzročitelj, za zadnjih deset polnih let, torej po vrsti od leta 2014 do 2023. Kakšnega spodbudnega vzorca, skratka, ni zaslediti, dodajmo pa še, da se je letos številka za zdaj ustavila pri 16 smrtnih žrtvah. Pri čemer je, kot omenjeno, pred nami še »veseli« december. Morda bi se torej lahko izšlo, da bi optimisti videli kanček upanja v zadnjih treh letih. A vse to le, dokler o številkah govorimo zgolj kot – o številkah. Če pa se spomnimo, da vsako takšno številko predstavlja mrtev človek ter je za vsakim nekaj deset žalujočih in za vselej travmatiziranih, in to zaradi tega, ker je nesrečnega prometnega udeleženca dobesedno ubil nekdo, ki se ni mogel zadržati, da ne bi pijan sedel za volan ... Da, potem vidimo, da so številke dejansko še vedno velikanske in da tista znamenita »vsaka smrtna žrtev je ena preveč« še kako drži in ni prazna parola, ki jo ponavljamo tja v en dan.
Kot tja v en dan ne ponavljamo opozoril, zakaj vožnja pod vplivom alkohola ne le ni dobra ideja, temveč bi morala biti v letu 2024 nekaj, kar se enostavno ne bi smelo zgoditi. A še vedno se dogaja. Zakaj, pa je verjetno najbolje nedavno opisala direktorica agencije za varnost prometa (AVP) Simona Felser: »Zakaj ljudje vozijo pod vplivom alkohola? Ker 'hočejo', so zaradi alkohola motivirani; ker 'zmorejo', precenjujejo svoje sposobnosti; ker 'lahko' oziroma imajo priložnost; ker 'smejo' – majhna verjetnost nadzora. Začne se z neprilagojeno hitrostjo, nenadnim pospeševanjem, zaviranjem, menjavo pasov. Nadaljuje se s konkretnimi nevarnimi prometnimi situacijami, kot so nepravilno prehitevanje, neupoštevanje pravil o prednosti, izsiljevanje, agresivna vožnja. Če temu dodamo še mrak, oster ovinek, bankino in slabo vidnega pešca, kolesarja, voznika e-skiroja, tekača …, je kombinacija usodna. Alkohol je lahko dostopen, globoko zakoreninjen – je past, ki vodi v izbiro napačnih odločitev.«
Izračun je enostaven
Je pa na mestu še eno opozorilo: bil bi že skrajni čas, da v zvezi s pitjem alkohola in vožnjo opustimo stalno računanje, koliko alkohola sme posameznik popiti, da še ne bo napihal. Tudi takšnih kalkulantov je namreč še vedno bistveno preveč! Takšnih, ki računajo, koliko malih ali velikih piv, koliko decilitrov špricarja ali vina smejo spiti, da ne bodo napihali, za koliko enot popitega alkohola se vse skupaj poviša, če zraven jedo (mastno) hrano ... Takšnih, skratka, ki intenzivno razmišljajo, kako piti, pa nato vseeno voziti in uiti kazni. Kdo ve, morda pa je res krivo to, da imamo sploh postavljeno dovoljeno mejo pri 0,24 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Kot je že večkrat opozoril prometni psiholog Marko Polič, pri nas namreč marsikdo to razume dobesedno kot dovoljenje za pitje in vožnjo. Zatorej naj bo omenjeni izračun povsem enostaven: ko voziš, pred tem ne piješ nič, pa ne glede na to, ali gre le za kozarček in ali zraven poješ celega vola.
No, da pa vendarle zaključimo bolj optimistično – priznati je treba, da za to odgovorni delajo veliko za izboljšanje razmer. Agencija za varnost prometa vse leto skupaj s policijo, občinskimi sveti za preventivo in vzgojo ter drugimi partnerskimi organizacijami izvaja številne aktivnosti ozaveščanja o problematiki alkohola in drugih psihoaktivnih snovi v prometu, med drugim trikrat letno nacionalno preventivno akcijo. »Zagotovo je čas ob koncu leta med bolj tveganimi obdobji v letu, ko je treba pogosteje preverjati psihofizično stanje voznikov. Tako se bo v decembru akcija takšnega preverjanja izvajala med šestnajstim in enaintridesetim,« so nam povedali na policiji, medtem ko so na AVP nedavno ob pomoči gostje iz Belgije Roxane Bergamini na posebnem dogodku predstavili FlineBox, interaktivno napravo za samopostrežno anonimno testiranje prisotnosti alkohola v izdihanem zraku, zasnovano za zabavne dogodke in gostinske lokacije, ki uporabnikom omogoča sprejemanje odgovornejših odločitev, povezanih z vožnjo. »Podatki iz Belgije kažejo, da se sedem od desetih voznikov odloči za varnejše ravnanje po opravljenem testu. Ta statistika prikazuje pozitivne učinke FlineBoxa na varnost in zmanjšanje tveganja v prometu,« je povedala Belgijka in dodala, da je FlineBox brezplačen, enostaven za namestitev in brez posebnih tehničnih zahtev, poleg tega pa ne zmanjšuje prihodkov, temveč lahko celo izboljša ugled lokala, saj pomaga pri ozaveščanju javnosti o odgovornem uživanju alkohola.
