V uredništvo smo te dni prejeli klic bralke, ki nas je opozorila, da so ji z ljubljanskega družinskega groba ukradli zasajeno cvetje. »Prav čudovite rože so bile, barvite,« je dodala in nas vprašala, ali morda vemo, kaj potem tatovi z ukradenim naredijo. To ni osamljen primer. Že bežen pregled po spletu razkrije podobne akcije. Na nekem priljubljenem spletnem forumu je uporabnica opisovala izkušnjo s kranjskega pokopališča: »Prvi teden so ukradli žlebove z vežice, drugi teden aranžmaje in šopke, tretji teden mačehe in druge nasajene rože, potem pa še solarne sveče, zalivalke za rože in cvetje.« Takšnih lumparij je največ, kažejo izkušnje, pred prazniki, kot je 1. november, pa tudi pred veliko nočjo, skratka vsakič, ko je običaj malo lepše in bogatejše urediti grob.
Statistike, koliko je takšnih tatvin, ni. Policisti, katerih evidence so najbolj verodostojne, primere vodijo med tatvinami na splošno, tako da ni razvidno, ali so kradli z grobov ali od kje drugje. Drugi problem je, so nam pojasnili na Policijski upravi Ljubljana, da vseh primerov ljudje ne prijavijo, tako da bi bile številke v vsakem primeru pomanjkljive.
Kaj z nakradenim storijo?
Vprašanji, zakaj to počnejo in kje nakradene reči na koncu končajo, sta prav tako zanimivi. Med pogovori z različnimi poznavalci se je nakazovalo, da gre v nekaterih primerih tudi za preprodajo, kar velja predvsem za žlebove, bakrene vaze, morda celo kipce ali ornamente, ki se najdejo na pokopališčih. Glede šopkov, ikeban, vencev je manj jasno. Govorijo o tem, da ti včasih znova pristanejo na kakšnem prodajnem pultu, vendar tega, tudi če bi bilo res, ni mogoče dokazati. Policisti bi lahko to potrdili samo, če bi storilca prijeli pri tatvini in bi priznal preprodajo. Tega, da je bilo cvetje že na grobu, namreč skorajda ni mogoče drugače dokazati.
Tako na ljubljanskih Žalah kot na mariborskih pokopališčih so nam povedali, da imajo varnostno službo in na nekaterih mestih tudi videonadzor, vendar slednji deluje bolj preventivno, kot pa da bi z njim ujeli storilca pri delu.
Ti ukradejo tudi kaj manj pričakovanega. Kot rečeno, na krajo nas je opozorila bralka. Njej so z ljubljanskega groba ukradli vodenke, čudovite cvetlice, ki s svojo barvitostjo polepšajo grob. Kam so odšle in kaj je tat z njimi počel kasneje, ni znano.
Da se takšne stvari dogajajo, so nam potrdili na upravi ljubljanskih Žal. »Občasno beležimo posamezne prijave kraj različnih reči z grobov. Večinoma gre za predmete manjše vrednosti, kot so cvetje, sveče, ikebane in podobno. Vsekakor vsem oškodovanim strankam priporočamo, da se obrnejo na pristojno policijsko postajo, ki je pristojna za obravnavo tovrstnih kaznivih dejanj,« so nam odgovorili.
V Mariboru, kjer imajo dve večji pokopališči, so nam dejali: »Kljub številnim varnostnim ukrepom občasno še prihaja do manjših tatvin nagrobne opreme. Po opažanjih se ta problematika nekoliko poveča pred velikonočnimi prazniki, ko najemniki spomladi začnejo urejati grobove, in pred 1. novembrom, ko pokopališče obišče več tisoč ljudi.«
In še: »Največkrat ukradejo nagrobne sveče, cvetje, zasaditve grobov. Ob rednem nadzoru in vseh prizadevanjih Pogrebnega podjetja Maribor ter sodelovanju s pristojnimi organi žal še vedno obstajajo posamezniki, ki ne čutijo spoštovanja do spomina na pokojne in povzročajo neprijetnosti svojcem. Pomembno je, da širša družba prepozna pomen pokopališč in se zaveda, da kraja z grobov prizadene tiste, ki žalujejo. Spodbujanje empatije, spoštovanja in ozaveščanja o tej problematiki je ključno za spremembo družbenega odnosa do pokopališč in zaščito spomina na pokojne.« Morda je prav slednje ključno.
Sprti člani družine
O tem, zakaj ljudje takšne stvari počnejo, smo že ugibali. Kot zanimiv dodatek v mozaiku ugibanja pa dodajmo še izkušnje iz Ljubljane, kjer so nam med drugim povedali: »Žal se je v praksi že večkrat izkazalo, da večinoma ne gre za kraje z namenom okoriščanja, temveč gre za nagajanje med sprtimi člani posamezne družine.«
Ocenjujejo, da se število kraj z leti ne povečuje.
Izkušnje sicer še kažejo, da je takšnih primerov več na večjih pokopališčih, vendar se tatvine zgodijo tudi na manjših.
Pogledali smo tudi na tuje. Izkazalo se je, da Slovenija v tem pogledu ni izjema. V mnogih državah z grobov kradejo predvsem rože, zlasti tiste, ki so del dragih aranžmajev ali pa so sveže položene na grobove. Tatovi jih ukradejo za nadaljnjo prodajo ali za osebno uporabo. Največ kraj je tudi tam v času večjih praznikov, ko so pokloni s cvetjem obilnejši in bogatejši. Včasih vzamejo osebne predmete, ki ostanejo na grobovih, kot so pisma, fotografije ali majhni spominki. V nekaterih državah je puščanje takšnih spominov razširjen običaj. In čeprav imajo ti predmeti majhno denarno vrednost, imajo velik čustveni pomen, zaradi česar takšna kraja še posebej prizadene tistega, ki je takšen predmet z namenom pustil na grobu.
Zaradi kraj kovinskih ornamentov so nekatera nemška pokopališča začela uporabljati ponarejene kovinske okraske ali raje izdelajo plastične, da bi odvrnili tatove. Pogosta tarča tam so rože; organizirane skupine ob praznikih, ko so grobovi bogato okrašeni, včasih ukradejo večje količine svežega cvetja.
Podobno je na Poljskem, kjer se število tatvin še posebej pred 1. novembrom poveča. Tatovi pogosto kradejo sveče in cvetlične aranžmaje ter jih preprodajo nič hudega slutečim kupcem ali celo nazaj lokalnim cvetličarnam.
Okultni rituali
Zanimivo je še eno poglavje – kraje iz grobov. To je pri nas redkost, iz Švedske in Poljske pa so v zadnjih letih poročali tudi o takih primerih.
Leta 2019 so ujeli skupino tatov, ki so oskrunili več kot sto grobov v južnopoljskem mestu Vroclav. Njihov namen je bil prodajati človeške kosti na spletu, kjer zbiralci za lobanje in cele okostnjake plačujejo visoke vsote. Trgovina s človeškimi posmrtnimi ostanki je seveda nezakonita, vendar je dokaj donosen posel na temnem spletu in Poljska je postala eden izmed epicentrov te nezakonite trgovine v Evropi.
Na Švedskem so nedavno poročali o primerih, ko so bili ropi grobov povezani z okultnimi rituali in satanizmom. Leta 2021 so 34-letnega moškega aretirali zaradi kraje lobanj in kosti s pokopališča Östra Kyrkogården v Göteborgu. Policija je odkrila skrb zbujajoče dokaze, ki povezujejo kraje s satanističnimi rituali, pri čemer je tat hranil kosti v svojem domu poleg ritualnih predmetov, kot so sveče, oltarji in knjige o magiji. Primer ni osamljen; na Švedskem in drugod po Skandinaviji je v zadnjih letih prišlo do porasta ropov grobov, povezanih z okultnimi praksami.
Ni znano, da bi kaj takega počeli tudi pri nas.
Vendar je iz zgodovine najbolj znan primer kraje žare Pepce Kardelj, soproge vplivnega politika Edvarda Kardelja. Ukradli so jo leta 1990, vendar so jo tudi vrnili. Takrat se je ugibalo, da storilci niti niso vedeli, čigavo žaro so ukradli, njihov namen pa jo je bil preprodati naprej.
