Kako po cesti iz koprskega pristanišča v Avstrijo prepeljati 65 metrov dolge elise veternic? Ali ogromen transformator iz Avstrije do ladje za Vietnam? Ali pa upokojeni policijski čoln P-111 iz Kopra do Muzeja vojaške zgodovine v Pivki, kjer je zdaj razstavni eksponat? Izredni prevozi so stalnica na naših cestah in jih je z naraščanjem prometa čedalje več. Direkcija za infrastrukturo je lani izdala 9350 dovoljenj za izredne prevoze, v letu 2022 pa 9121. Seveda pri večini ne gre za atrakcije, kot so vetrnice ali policijski čolni. A najbrž se je že vsak voznik moral kdaj umakniti konvoju z večjim tovorom in napisom convoi exceptionnel ali izredni prevoz.
Transformatorji, turbine, bazeni ...
Veliko izrednega tovora začne ali konča svojo pot v Kopru. V Luki Koper pretovorijo čedalje več tako imenovanih projektnih tovorov; to so tovori izrednih dimenzij, za katere je treba pripraviti poseben projekt in so zahteven logistični zalogaj. V Luki pripravijo načrt, kako bodo neobičajen tovor sploh preložili z ladje. Od tu naprej tovor prevzame prevoznik, ki ga najame organizator prevoza, da spravi tovor iz pristanišča in ga dostavi kupcu. Tako so denimo pred časom v večernih urah iz Luke Koper v Avstrijo postopno potovale elise vetrnic: 90 elis, dolgih 65 metrov in težkih 27 ton, za 30 vetrnih elektrarn. Med nenavadnimi tovori v zadnjih letih so še potniški vagoni za egiptovske železnice, energetski transformatorji za Vietnam, različne turbine za hidroelektrarne, generatorji, kotli za železarne v Avstriji, celo bazeni in različna plovila.
Tudi policijski čoln se je že peljal po naših cestah. Konec leta 2021 so iz Kopra v Muzej vojaške zgodovine odpeljali upokojeni P-111, 44 ton težak in skoraj 20 metrov dolg upokojeni policijski čoln. Naložili so ga na prikolico, ki so jo prej dodatno okrepili in znižali, da je sedem metrov visok tovor lahko peljal pod mostovi. Na poti so med prevozom celo izklapljali mednarodni daljnovod, da je konvoj peljal pod žicami.
Številni pa se še danes spominjajo uparjalnikov za jedrsko elektrarno Krško, ki sta pred natanko 25 leti v razmaku tedna dni potovala iz Kopra v Krško. Prvi uparjalnik, težak 343 ton in dolg 20 metrov, je na pot po cesti krenil 30. avgusta 1999, transportna kompozicija je bila dolga kar 77 metrov. Do cilja je potrebovala osem dni. Čez teden dni so pot ponovili z drugim uparjalnikom. Pred potjo je bilo treba ojačati mostove in viadukte, poglobiti cestišča pod nadvozi in izvesti še vrsto drugih posegov na različnih točkah trase.
Najzahtevnejši prevozi potujejo ponoči
Izredni prevoz je torej prevoz, ki odstopa od običajnih prevozov. Presega dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (dolžino, širino, višino) ali pa presega omejitve, ki so s prometnimi znaki določene na cesti, po kateri bo potekal prevoz. Poznamo pet kategorij izrednih prevozov po cesti, odvisno od velikosti tovora in odstopanja od ustaljenih mer.
Pred izrednim prevozom po javnih cestah je treba pridobiti dovoljenje, ki ga izdaja direkcija za infrastrukturo. V vlogi za dovoljenje za izredni prevoz je treba navesti vse podatke o tovoru in prevozu. Za večje prevoze so potrebne tudi skice vozil in naloženega tovora. Če tovor zahteva kratkotrajne zaustavitve prometa, je treba izdelati prevozni načrt. Na vsej trasi je treba preučiti vse, kar bi lahko motilo prevoz, od preozkih krožišč, drevesnih vej, semaforjev ... Če skupna masa izrednega prevoza presega nosilnost mostov in viaduktov na poti, je treba vlogi priložiti predpisano presojo stabilnosti premostitvenih objektov, ki jo izdela pooblaščeni projektant.
Direkcija v dovoljenju določi pogoje prevoza, da bo varen za udeležence in pretočnost prometa ter ne bo poškodoval cest. Med drugim z dovoljenjem določi tudi čas, v katerem se sme opraviti prevoz. »Najzahtevnejši izredni prevozi se praviloma opravljajo v nočnem času, ko so ceste prometno manj obremenjene, ali po cestah, ki se jih zapre za ostali promet. Izredni prevoz se ne sme opravljati med neugodnimi vremenskimi razmerami in v času prometnih konic,« poudarjajo na direkciji za infrastrukturo. Za čas veljavnosti dovoljenja je tudi odmerjeno in plačano povračilo za izredni prevoz. Na direkciji pravijo, da v povprečju na leto zavrnejo manj kot pet vlog za izredne prevoze, v letošnjem letu so jih pet.
Večje izredne prevoze mora spremljati policija, izdajatelj dovoljenja mora pred tem pridobiti pisno soglasje generalne policijske uprave, v katerem sta določena obseg in način policijskega varovanja oziroma sodelovanja pri izvedbi izrednega prevoza. Lani je policija izdala 474 soglasij za izredne prevoze. »Kadar pri spremstvu sodeluje policija, se policijska postaja, katere policisti bodo izvedli spremstvo, o izvedbi oziroma spremstvu izrednega prevoza dogovori z imetnikom dovoljenja oziroma z organizatorjem prevoza,« pojasni Drago Menegalija, predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete.
Policisti na cesti med rednim delom preverjajo tudi izredne prevoze, med kršitelji so nekateri že stari znanci. V letu 2023 je bilo ugotovljenih 558 kršitev s področja opravljanja izrednih prevozov; najpogosteje kršitelji vozijo v nasprotju z izdanim dovoljenjem za izredni prevoz ali povsem brez dovoljenja.
Tako so ljubljanski prometni policisti nedavno na gorenjski avtocesti ustavili konvoj treh težkih tovornih vozil s polpriklopniki in naloženimi energetskimi transformatorji, ki sta jih spremljali vozili za spremstvo izrednih prevozov. Konvoj na poti iz Ljubljane proti Karavankam so izločili iz prometa na nadzorno točko Torovo in ugotovili, da nima dovoljenj, predpisanih za izredne prevoze. Skupna teža posameznih vozil s tovorom v konvoju je presegala dovoljeno, tovor ni bil ustrezno označen in za pritrjevanje so bile uporabljene verige, ki niso ustrezale standardom. Vozila s tovorom so policisti izločili iz prometa in jim odvzeli registrske tablice. Vsakemu od tujih voznikov so izdali globo v znesku 1240 evrov, tujim pravnim osebam pa globe po 5000 evrov. Kazni očitno ne zaležejo, saj je slovensko podjetje, kjer so tovor naložili, pogost kršitelj pri izrednih prevozih.
